24
Aug
Poplavne lekcije
»Podnebne spremembe ne spoštujejo meja; ne upoštevajo, kdo si – bogat ali reven, majhen ali velik. Zato temu pravimo ‘globalni izziv’, ki zahteva globalno solidarnost.« Ban Ki-moon
Letošnje poletje je hudo. Julijska neurja so si skorajda »podajala roko«. Že tako uničujočim vremenskim dogodkom pa je sledila še avgustovska povodenj. Vendar ne bomo razpravljali o vzrokih, ki so nam bolj ali manj poznani. Morda ne čisto vsi, a velika večina se strinja, da so vse pogostejše naravne katastrofe posledica človekovega delovanja. Razmišljajmo raje o našem odzivu na te katastrofe. Velika solidarnost in sočutje do ponesrečenih nas navdajajo z upanjem, da vendar lahko premaknemo stvari na bolje. Navkljub tekmovalni, konkurenčni in individualistični družbi, ki jo poganja sodobna potrošniška ekonomija, smo globoko v sebi še vedno ohranili lastnosti, ki nas povezujejo in združujejo v trdno skupnost: sočutje, solidarnost, sodelovanje in medsebojna delitev.
Dan solidarnosti
»Dan solidarnosti je dan, ko bo vsa Slovenija stopila skupaj v pomoč ljudem, prizadetih v poplavah. Na ta dan lahko vsak po svojih močeh na prizadetih območjih, kot tudi v drugih mestih in krajih, pomaga na različne načine, med drugim tudi s čiščenjem, zbiranjem pomoči, doniranjem ali pa tudi kako drugače prizadetim v poplavah pokaže, da niso ostali sami.« (Vlada RS)
14. avgust je bil razglašen za dan solidarnosti. Nič ne bi bilo narobe, če bi bilo takšnih dni še več. Beseda solidarnost izhaja iz latinske besede solidus (iz proto-indoevropskega korena sol- cel), ki pomeni »trden, cel, nedeljen, celosten«, figurativno pa tudi »zdrav, zanesljiv, pristen«. Solidarnost torej zagotavlja družbeno trdnost, celost oziroma enost (nedeljenost). In res, dnevi po katastrofi so bili izraz družbene nedeljenosti, trdnosti, povezanosti. Ste tudi vi, navkljub vsej grozi poplav, »v zraku« občutili nekaj dobrega?
Tudi v Insights d.o.o. smo se dogovorili za nekaj aktivnosti v pomoč:
- da 10 % dobička za zadnji kvartal 2023 podarimo v dobrodelne namene za odpravo posledic poplav,
- da se lahko osebe iz poplavnih področij, ki potrebujejo psihološko podporo v tem času, obrnejo na nas. 20 osebam, ki se bodo oglasile na naš naslov uvidi@insights.si bomo nudili brezplačno pomoč
- vsem ostalim iz poplavnih področij pa nudimo 50 % popust na naše cene.
Solidarnost je lepilo sleherne družbe
Srečevali ste lahko mlade mamice, ki so bile še na porodniškem dopustu, upokojence, študente, otroke; tiste, ki jim je prav tako zalilo kleti in stanovanja, a so jo »še dobro odnesli«; nekateri so za pomoč vzeli dopust, drugi so se odpovedali počitnicam. V krajih, razrušenih od silovite vodne ujme, so z ramo ob rami delali zelo različni ljudje – različnih verskih, političnih in drugih prepričanj, različnih starosti, poklicev itd. – in si prizadevali za skupni cilj: pomagati ljudem v stiski.
Čeprav se bodo vsi ti prostovoljci, in šteli so se v deset tisočih, vrnili v svoja vsakdanja življenja in bodo morda na dan spet privrele stare delitve, pa bo blagodejni občutek solidarnosti vendarle ostal. Zakaj je to tako pomembno? Ker je to eden najpomembnejših družbenih temeljev, »lepilo« sleherne družbene skupnosti. (Več o tem: Sočutje, solidarnost, sodelovanje, medsebojna delitev)
Čeprav je bilo, je in bo še naprej tudi veliko »nergačev« in »večnih kritikov«, še zlasti jih najdemo na spletu, ki vselej v vsem najdejo tisto najslabše, ne smemo izgubiti upanja, navdiha, veselja in optimizma, ki so se tako v velikem obsegu izrazili v brezštevilnih nesebičnih dejanjih solidarnosti ob katastrofalnih poplavah.
Potrebna je več kot dobrodelnost
»Ne verjamem v dobrodelnost. Verjamem v solidarnost. Dobrodelnost je tako vertikalna. Gre od vrha proti dnu. Solidarnost je horizontalna. Spoštuje drugo osebo. Veliko se moram naučiti od drugih ljudi.« (Eduardo Galeano)
Solidarnost, sočutje, pomoč imajo mnogo oblik
Solidarnost je tesno povezana s sočutjem. »Sočutje je občutek za trpljenje ali težave drugih, ki mu sledi želja po pomoči,« pravi dr. Stanislav Mešnikov (O sočutni ekonomiji). Ko smo zmožni z drugimi, ki so v težavah, so-čutiti, nas to motivira, da stopimo v akcijo in jim priskočimo na pomoč. Vendar tudi sočutje in solidarnost sčasoma izzvenita in življenje začne teči bolj ali manj po ustaljenih tirnicah. Obdelujemo svoje vrtičke, ženemo se za uspehom, pretirano trošimo itd. Morda kdaj pa kdaj namenimo kaj v dobrodelne namene. Tako pač, zaradi slabe vesti.
Ničesar zares ne spremenimo. Vzroki za težave ostajajo. In s tem posledice. Ne gre zgolj za podnebne spremembe, sodobno družbo pretresajo številne medsebojno prepletene krize. Vemo, da vse pogostejše naravne nesreče povzročajo revščino, lakoto, izgubo domov, ki destabilizirajo skupnosti in povzročajo migracije, nemire, ekonomske krize in celo vojne. Resnično, vse je prepleteno in soodvisno, zato mora biti takšen tudi naš odziv.
Sočutje in solidarnost kot osnova za nastanek trajnejših oblik sodelovanja
»Naš svet in naša življenja postajajo vse bolj soodvisni, tako da ko je naš bližnji prizadet, to vpliva tudi na nas. Zato moramo opustiti zastarele predstave o ‘njih’ in o ‘nas’ in razmišljati o našem svetu veliko bolj v smislu večjih ‘NAS’, o večji človeški družini.« (Dalajlama)
Kot smo že dejali, sta sočutje in solidarnost pogosto ne le časovno, temveč tudi krajevno omejena. Če res želimo rešiti družbene in okoljske probleme, ki so vselej globalne narave, potem samo sočutje in solidarnost nista dovolj – potrebujemo trajnejše oblike.
Na koga se lahko zanesemo? V izrednih razmerah konkurenčni tržni ekonomski sistem, ki naj bi bil najboljši in najučinkovitejši sistem, vselej poklekne. Reševanje življenj, zagotavljanje osnovnih potreb ljudi, popravilo ključne infrastrukture (cestno, vodovodno in električno omrežje itd.) izvajajo prostovoljci in prostovoljna društva (gasilci, gorski reševalci, jamarji itd.), organizirane državne strukture (civilna zaščita) in javne službe (komunalna podjetja) ter še kdo. To je resnični izraz skupnega delovanja oziroma sodelovanja.
Prav tako posamezniki, dobrodelne organizacije, društva in tudi nekatera podjetja po nesrečah hitro ponudijo dobrine, ki jih lahko pogrešajo. In svoj čas, ki ga imajo na voljo. Morda pa bi res lahko vzpostavili trajnejše oblike, na primer stalen sklad, kamor bi se stekala presežna sredstva, dobrine, donacije, ki bi bile vselej in takoj na voljo v primeru katastrof in tudi drugih težav, ki vsakodnevno pestijo številne ljudi.
Primeri obstoječih skladov solidarnosti
»Problemi človeštva so resni vendar rešljivi. Rešitev imate na dosegu roke. Naj bo potreba vašega brata merilo vašega delovanja in rešite probleme sveta. Druge poti ni.« (Maitreja)
Na neki način je bila tudi aplikacija Poplave 2023 organiziran sistem »povpraševanja in ponudbe« neposredne delitve pomoči. Tisti, ki so imeli na primer presežne bivalne kapacitete, prevozna sredstva, stroje ali prosti čas za prostovoljno pomoč, so to lahko ponudili v okviru aplikacije. S tem je bil ustvarjen nekakšen virtualni sklad, kjer je bilo vselej vidno, kaj kdo potrebuje in kaj kdo nudi. Kaj pa, če bi ves čas vedeli, kaj kdo lahko nudi in kdaj. Poleg takšne oblike pa je mogoče razmišljati tudi o skladu ali skladih, kjer so določene dobrine neposredno, fizično na voljo.
Sočutje, solidarnost, sodelovanje in medsebojna delitev nas povezujejo v celoto, ustvarjajo trdno (solidus) družbeno skupnost, eno človeško družino.
V Nemčiji, na primer, so v dolini reke Ahr po katastrofalnih poplavah leta 2021 odprli »distribucijski center za donacije«, na koncu je to postala ogromna hala, ki se razteza na 1500 kvadratnih metrih in v kateri si lahko prizadeti, kot v nekakšnem nakupovalnem središču, na podlagi potrdila, da so jih poplave prizadele, naberejo vse, kar potrebujejo in je v tistem trenutku na voljo.« Center še vedno deluje in naj bi po predvidevanjih deloval še vsaj pet let. (Kako naprej? Mladina, 18. 8. 2023, str. 18)
Občutek pomoči, ki nam je na voljo, nas razbremeni strahov
Ta dva primera sta lahko dobro izhodišče za razmislek o bolj trajnostnih oblikah solidarnosti, sodelovanja in medsebojne delitve. V ta skupni sistem bi se lahko vključile tudi dobrodelne organizacije in podjetja, s čimer bi nastal kompleksen sistem trajne solidarnosti in medsebojne delitve. Današnje digitalne in druge tehnologije ter sistemi distribucije nam to vsekakor omogočajo.
Vselej so ljudje, podjetja in organizacije, ki lahko ponudijo, česar ne potrebujejo, in tisti, ki to potrebujejo. Nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v stiski, in občutek, da nam je pomoč vselej na voljo, nas lahko razbremeni številnih strahov. Zavedati se je treba, da posamezniki ves čas doživljajo katastrofe – požari v hišah, hude bolezni, nenadna izguba dohodkov itd. Kot družba pa smo ves čas izpostavljeni nenadnim nesrečam: naravnim, družbenim in ekonomskim (npr. finančni zlom), ki vselej lahko ogrozijo našo eksistenco.
Globalni sklad medsebojne delitve
»Kamor koli pogledate danes v svet, lahko odkrijete spremembe. Stari red razpada in je razmajan od vrha do tal. To nas lahko navdaja z velikim zadovoljstvom, kajti kljub bolečini, ki je del tega dogajanja, se rojeva nov in boljši svet. Naj vas torej, prijatelji moji, to dejstvo potolaži in z zaupanjem glejte v prihodnost.« (Maitreja)
Po julijskih neurjih ostaja kaos
Takšen sistem, ki smo ga opisali, lahko imenujemo organiziran sistem medsebojne delitve dobrin. Do njega seveda pridemo šele z našim sočutjem, solidarnostjo in sodelovanjem. Če bi na takšen način razmišljali tudi na širši, globalni ravni, kjer bi države vzpostavile mednarodni sklad medsebojne delitve dobrin (na podoben način, ki smo ga opisali), bi svet postal prijaznejši, varnejši in mirnejši. Potem bi morda zacveteli kot velika, raznolika, soodvisna in povezana človeška družina.
Spletni portal Navdihni.me in ureja Insights d.o.o., družba za odkrivanje in razvoj potencialov. Tiskano revijo lahko kupite tukaj in s tem podprete navdihujoče zgodbe tudi v prihodnje. Lahko si pa izberete tudi e različico, če želite. Če vas zanima osebnostna rast in razvoj kariere v sozvočju z vašim poslanstvom, bomo veseli vašega kontakta.
Foto: Rok Kralj
VIR: Navdihni.me