Thumb
21 May

Na konferenci o umetni inteligenci predvsem o priložnostih in regulaciji sektorja

Portorož, 20. maja - Področje umetne inteligence se hitro razvija, temu pa se morajo prilagoditi vsi akterji, tudi pravna stroka in zakonodajalci. Bistvenega pomena je predvsem regulacija, ki pa mora upoštevati številne specifike te nove tehnologije in obstoječo zakonodajo, je bila rdeča nit konference o umetni inteligenci in pravnih izzivih.

Namen konference, ki jo danes in v torek v Portorožu organizira družba Tax-Fin-Lex, je predstaviti sisteme umetne inteligence, ki so na voljo na različnih področjih delovanja, tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, pa tudi pregled regulacije v EU in Sloveniji. Kot je poudarila direktorica Tax-Fin Lex Zlata Tavčar, je ključno vedeti, kakšno zakonodajo bo EU sprejela na tem področju in kako jo bodo države članice, tudi Slovenija, implementirale. "Gre namreč za obsežno področje, ki se dotika številnih drugih, od varstva osebnih podatkov do avtorskih pravic," je poudarila.

Predstavnik centra Unesco za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani Marko Grobelnik je predstavil najnovejše trende na področju razvoja umetne inteligence. Ključna se mu zdita dva dogodka, in sicer zagon sistemov za razumevanje besedila GPT 3,5 ter GPT4. Izpostavil je potrebo po regulaciji in opozoril na nevarnosti umetne inteligence. Temu se posveča tudi najnovejše poročilo o varnosti pri uporabi naprednih sistemov umetne inteligence, ki so ga naročili Združeni narodi, objavljeno pa je bilo pred dnevi. "Gre za najboljše poročilo s področja umetne inteligence doslej," je dejal.

Predstavnica dunajske družbe Freshfiedls Tina Fokter je predstavila pravne podlage za digitalno prihodnost, ki jih je pripravila EU. Unija področje umetne inteligence ureja prek več aktov in direktiv, in sicer akta o umetni inteligenci, akta o digitalnih storitvah, akta o digitalnih trgih, akta o podatkih, direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti, akta o upravljanju podatkov, akta o svobodi medijev, direktive o civilni odgovornosti umetne inteligence, uredbe o kibernetskih varnosti (DORA) in akta o čipih, je dejala. Ob tem je poudarila, da je EU kot razlog za regulacijo navedla hiter razvoj umetne inteligence in nelojalno konkurenco.

S tem se je strinjal tudi predstavnik ministrstva za digitalno preobrazbo Samo Zorc, ki je poudaril, da države EU zaenkrat še ne vedo kakšni bodo predpisi v praksi. "Tehnologija umetne inteligence bo segla v vse pore našega življenja, zato je veliko vprašanje kako se tega lotiti na področju politik in regulacije," je dejal. Predstavil je dosedanje poskuse regulacije umetne inteligence po državah in na mednarodni ravni, pri čemer je poudaril, da je ključna regulacija na ravni OECD. Slovenija na tem področju aktivno sodeluje, in sicer tako na ravni EU kot tudi v okviru drugih organizacij. Glede nadzora po sprejemu zakonodaje pa je dejal, da zaenkrat še ni jasno, kateri organi ga bodo prevzeli.

Izzivov umetne inteligence na področje varstva osebnih podatkov se je dotaknila predstavnica Informacijskega pooblaščenca Jelena Burnik. Kot je dejala, razvoj umetne inteligence prinaša vprašanja, ki smo jih imeli že ob razvoju socialnih omrežij, kot so npr. pravice posameznikov, širjenje napačnih podatkov, zbiranjem podatkov s strani podjetij in kakšne so obveze teh podjetij za varovanje podatkov. Po dostopnih informacijah bo kar 80 odstotkov uporabe umetne inteligence padlo pod pravila uporabe osebnih podatkov, kjer so pravila in smernice jasne, je poudarila. Nekatera področja pa bo potrebno urediti z novo zakonodajo, kar se pripravlja zdaj, je dejala.

Popoldanski del konference je namenjen praktični uporabi umetne inteligence na pravnem področju, na področju zdravstva, javne uprave in javnih naročil ter njenem vplivu na enakopravnost med spoloma in diskriminacijo. Torkov del konference pa bo posvečen izzivom, ki jih prinaša umetna inteligenca gospodarstvu, med drugim na področju bančništva, zavarovalništva, energetike, avtorskih pravic in informacijske varnosti.

VIR: STAkrog