Maribor je bil nekoč mesto vinogradov: Zgodba o tisočih trtah, ki so izginile in se zdaj vračajo
Alja Jeršič
Martinovo v Mariboru ni le praznik vina. Za njim se skriva stoletja dolga zgodovina vinogradov, ki so nekoč oblikovali podobo mesta in njegovih gričev.
Ob martinovem, ko Maribor ponovno zaživi v znamenju vina, smo pobrskali po zgodovinskem gradivu in odkrili zanimivo zgodbo o vinogradih, ki so skozi stoletja nastajali, izginjali in se ponovno vračali. Posebej zanimiva je zgodovina Piramide, enega najbolj prepoznavnih mariborskih gričev, na katerem je nekoč uspevalo na tisoče vinskih trt.
Ko so vinogradi segali skoraj do mestnih ulic
Maribor je bil z vinogradništvom povezan že v srednjem veku. Ugodna lega ob Dravi, gričevnata pokrajina in primerne podnebne razmere so omogočale razvoj vinogradništva, ki je sčasoma postalo ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v okolici mesta. Vinogradi niso bili omejeni zgolj na oddaljene podeželske predele, temveč so se razprostirali tudi po pobočjih neposredno nad mestnim središčem. Med takšnimi območji je imela posebno mesto Piramida oziroma nekdanji Grajski grič. Njena pobočja, danes priljubljena med sprehajalci in obiskovalci mesta, so bila nekoč del živahne vinogradniške krajine. Vinogradi so se razprostirali tudi po bližnjih gričih in ustvarjali podobo Maribora, ki se je precej razlikovala od današnje.
Kako je bila videti okolica mesta v preteklosti, razkriva tudi zgodovinsko besedilo Rudolfa Gustava Puffa, ki opisuje sprehod na Piramido in razgled na okoliške vinograde. V njem se pred bralcem razgrne podoba pokrajine, v kateri so se med griči, posestvi in vinogradi prepletale poti, obzorje pa so zaznamovali številni vinorodni okoliši.
Zanimivo je, da Puff med drugim omenja vinograde v okolici Kamnice, Malečnika in drugih bližnjih krajev, ki so še danes povezani z vinogradniško tradicijo. Njegov opis tako ni zgolj pričevanje o nekdanjem sprehodu, temveč tudi dragocen vpogled v podobo mariborske okolice v 19. stoletju.
Piramida, ki je bila nekoč skoraj povsem drugačna
Danes Piramido prepoznamo po značilni kapelici na vrhu in razgledu na Maribor, vendar je njena zgodovina precej bolj razgibana. Na vrhu griča je nekoč stal mariborski grad, katerega začetki segajo v srednji vek. Ko je grad postopoma izgubil svojo nekdanjo vlogo in propadel, se je spreminjala tudi podoba griča.
Leta 1820 je kamnito piramido, ki je stala na mestu nekdanjega gradu, uničila strela. Dve leti pozneje sta grof Heinrich Adam Brandis in Johanna Welserheim na njenem mestu dala zgraditi kapelico, ki še danes zaznamuje vrh griča. Prav po nekdanji kamniti piramidi je grič dobil ime, ki ga uporabljamo še danes.
Toda medtem ko se je podoba vrha spreminjala, so bila pobočja še naprej tesno povezana z vinogradništvom. Na ohranjenih fotografijah iz konca 19. in začetka 20. stoletja lahko opazimo, kako drugačna je bila takratna pokrajina. Namesto današnjih dreves in zaraščenih površin so velik del pobočij zaznamovale odprte površine in vinogradi. Posebej zgovorna je fotografija Ferdinanda Wettingerja iz leta 1900, ki prikazuje pogled na Piramido iz mestnega središča. Na njej je mogoče opaziti precej bolj odprto podobo griča, kot smo je vajeni danes. Takšne fotografije so dragocen opomnik, da se tudi najbolj prepoznavni deli Maribora skozi desetletja nenehno spreminjajo.
Ko je vinograd začela preraščati narava
V prvi polovici 20. stoletja so se začele razmere na Piramidi postopoma spreminjati. Vinogradništvo, ki je nekoč pomembno zaznamovalo njena pobočja, je izgubljalo nekdanji obseg, posamezne površine pa so se začele zaraščati. Proces je trajal več desetletij in postopoma spreminjal videz enega najbolj prepoznavnih mariborskih gričev.
Kot je zapisano v zgodovinskem gradivu, je bil vinograd na fotografijah iz petdesetih let 20. stoletja še vedno lepo vzdrževan. V šestdesetih letih je bil že zapuščen, do sredine osemdesetih let pa povsem zaraščen. Nekdanja vinogradniška pokrajina je tako skoraj izginila iz vsakdanjega pogleda na mesto.
Zanimivo je, da je v šestdesetih letih obstajala tudi zamisel, da bi na vrhu Piramide postavili spomenik ljudske revolucije. Predlog iz leta 1962 je predvideval postavitev monumentalnega obeležja na mestu nekdanje kapelice, vendar so od načrta leta 1964 odstopili. Piramida je tako ohranila svojo značilno podobo, njena pobočja pa so še naprej čakala na novo poglavje.
Leta 1986 se je zgodil veliki preobrat
Sredi osemdesetih let je prišlo do odločitve, ki je ponovno spremenila podobo Piramide. Leta 1986 so na njenem pobočju obnovili vinograd in zasadili kar 17.800 trsov klonov renskega rizlinga. Šlo je za obsežen projekt, s katerim so želeli ponovno obuditi vinogradniško tradicijo na enem najbolj značilnih mariborskih gričev.
Projekt je financiral Vinag s pomočjo Mestne občine Maribor, obnovo vinograda pa je izvedel Agrokombinat Maribor. Delo ni bilo preprosto, saj je bilo treba urediti strmo pobočje, ki se ponaša s približno 100 metri višinske razlike. Vinograd se je razprostiral med približno 280 in 380 metri nadmorske višine.
Posebnost obnovljenega vinograda je bila tudi njegova lega. Strmo pobočje z naklonom okoli 55 odstotkov je omogočalo pridelavo grozdja, ki je v primernih letnikih dajalo kakovostna vina. Ta so nato zorela v znameniti mestni vinski kleti, s čimer je bila Piramida ponovno povezana z dolgo vinarsko tradicijo Maribora. Toda tudi ta zgodba ni trajala brez zapletov. Vinograd je bil povezan s podjetjem Vinag, ki je leta 2014 propadlo. S tem se je odprlo novo obdobje negotovosti glede prihodnosti vinogradniških površin na Piramidi.
Po stoletjih vinske tradicije se na Piramidi piše novo poglavje
Prav letošnje leto pa je prineslo pomemben preobrat. Ob dnevu Maribora, 20. oktobra 2026, so na Piramidi simbolično zasadili prvi dve trti novega mestnega vinograda. S tem so zaznamovali začetek novega poglavja vinogradništva na griču, katerega vinska zgodovina je dokumentirana že od leta 1243. Takratna listina namreč omenja vinograd na Grajskem griču, ki sta ga Friderik in njegova žena Alheida namenila žičkemu samostanu.
Na osrednjem delu Piramide so letos zasadili približno tisoč trsov šipona, v prihodnje pa naj bi se jim pridružile še druge sorte, med njimi renski rizling, chardonnay in modri pinot. Celovita obnova predvideva ureditev približno 3,5 do štirih hektarjev površin, zasaditev pa naj bi bila zaključena jeseni 2027. Prvo trgatev pričakujejo okoli leta 2029.
Toda načrti niso omejeni zgolj na pridelavo vina. Na Piramidi želijo urediti tudi sprehajalne poti, zasaditi medovite rastline in stare sorte sadnega drevja ter obiskovalcem približati naravno in kulturno dediščino območja. Posebno simbolno vrednost bo imela tudi predvidena zasaditev potomke najstarejše trte z Lenta, ki bo povezala dve prepoznavni zgodbi mariborskega vinogradništva.
VIR: https://maribor24.si/