Kdo stavi na cepivo proti raku, ki bi bilo prilagojeno vsakemu pacientu
5. novembra, 2026 05.20
Obetavna klinična raziskava pozne faze je pokazala, da je personalizirano cepivo proti melanomu lahko uspešno v kombinaciji z uveljavljeno imunoterapijo.
Včasu pandemije covida-19 so se za prelomno inovacijo izkazala cepiva na osnovi molekul mRNA. Taista inovacija obeta velik preboj tudi na področju zdravljenja raka, saj omogoča razvoj personaliziranih cepiv za posamezne tumorje. Toda glavni izziv bo doseči zadosten obseg in dovolj nizko ceno, da takšna zdravila postanejo široko dostopna vsem pacientom, ki bi jih potrebovali.
V zadnjem letu je bilo objavljenih več rezultatov kliničnih raziskav, ki ugotavljajo učinkovitost takšnih zdravil pri zdravljenju različnih vrst raka. Najbolj obsežna nedavno objavljena raziskava je mRNA cepivo testirala za zdravljenje kožnega raka, zgodnejše raziskave z manjšimi vzorci pacientov pa so dosegle dobre rezultate pri zdravljenju raka trebušne slinavke – eni najsmrtonosnejših vrst tumorjev -, raka dojk, pljučnega raka in drugih rakov s trdnimi tumorji. Nekatere od teh raziskav se nadaljujejo v poznejše faze, z večjimi vzorci pacientov.
Nova možnost uporabe mRNA tehnologije je tudi rešilna bilka za nekatere farmacevte. Farmacevtsko podjetje BioNTech, ki je skupaj z velikanom Pfizer razvilo eno vodilnih cepiv proti covidu-19 na osnovi mRNA, je letos sporočilo, da zapira več tovarn zdravil in odpušča več kot 1.800 zaposlenih, saj so zaradi vse manjšega povpraševanja po cepivu lani beležili milijardo evrov izgube. Prihranke v višini 500 milijonov evrov bodo usmerili prav v razvoj cepiv proti raku; sodelujejo pri razvoju cepiva proti raku trebušne slinavke.
Pogledali smo, kako delujejo cepiva za zdravljenje raka, kaj so pokazale klinične raziskave in kako novice o tej eksperimentalni terapiji spremljajo finančni trgi.
Ciljno usmerjena terapija
Tehnologija mRNA (messenger RNA oziroma informacijska ribonukleinska kislina) je omogočila nekatera cepiva proti covidu-19. Ta molekula prenaša navodila za sintezo določenih beljakovin v celicah, v primeru cepiv pa lahko celicam sporoči, naj proizvede določeno beljakovino, ki bo sprožila imunski odziv.
V primeru zdravljenja raka je cepivo namenjeno pacientom, ki so prestali operacijo, s katero so jim odstranili tumor ali del tumorja. Na podlagi vzorca tumorja se nato prepoznajo specifične mutacije tumorja, ki bi ustvarile specifične beljakovine, tako imenovane neoantigene. Imunski sistem bi se lahko s pomočjo cepiva, prilagojenega prav tem specifičnim mutacijam pacientovega raka, naučil prepoznati neoantigene in tako vključiti imunski odziv proti njim.
Neoantigene najdemo le v rakavih celicah, v zdravih jih ni. To pomeni, da bi lahko cepiva na osnovi mRNA delovala bolj ciljno usmerjeno kot trenutno prevladujoče terapije, od operacij do kemoterapije in obsevanja: napadala bi namreč samo rakave celice, ne da bi pri tem poškodovala zdravo tkivo.
Personalizirano cepivo – tako kot uveljavljene metode – ne bi služilo za preprečevanje raka, saj bi se lahko razvilo le na podlagi analize vzorca obstoječega tumorja.
Obetavna študija
Konec oktobra so bili na kongresu Evropskega združenja medicinske onkologije (ESMO) v Madridu predstavljeni izsledki kliničnih raziskav tretje faze mRNA cepiva Intismeran autogene. Tega za zdravljenje melanoma, agresivne oblike kožnega raka, razvijata farmacevt MSD (znan tudi kot Merck) in razvijalec cepiva proti covidu-19 Moderna. Gre za doslej največjo klinično raziskavo na področju cepiv proti raku, v kateri je sodelovalo 1.137 pacientov.
Obsežna študija je potekala v Avstraliji, ki ima največjo pojavnost kožnega raka na svetu, paciente pa so v povprečju spremljali dve leti. Rezultati so pokazali, da je cepivo v kombinaciji z imunoterapijo pembrolizumab (ki jo MSD trži pod blagovno znamko Keytruda) zmanjšalo ponovni pojav melanoma ali smrt za 42 odstotkov v primerjavi z zdravljenjem zgolj z imunoterapijo. Pri 82 odstotkih pacientov, ki so prejeli obe zdravili, ni bilo ponovitve melanoma, v primerjavi s 70 odstotki pri pacientih, ki so prejeli samo imunoterapijo. Tveganje za razširitev raka na druge dele telesa se je zmanjšalo za 38 odstotkov.
Nekateri sodelujoči so med terapijo zaznali blažje stranske učinke, kot so vročina, utrujenost ali bolečina na mestu injiciranja.
To je prvi primer, da je klinična raziskava tretje faze pokazala, da lahko personalizirano cepivo, razvito na podlagi molekularnih značilnosti posameznega pacienta, znatno izboljša izid konvencionalne imunoterapije. Konvencionalna imunoterapija večinoma temelji na blokadi beljakovin v imunskih celicah, ki so zadolžene za “izklop” imunskega odziva (checkpoint proteins, angl.), da preprečijo napad na zdrave celice. Nekatere vrste raka pa se skrijejo pred imunskimi celicami z vezavo na te beljakovine in tako preprečijo imunski odziv. Imunsko zdravilo (checkpoint inhibitor, angl.) z blokiranjem teh beljakovin ponovno aktivira imunske celice.
“Ti rezultati krepijo naše prepričanje, da ima mRNA potencial, da temeljito spremeni način zdravljenja raka,” je v izjavi dejal glavni izvršni direktor Moderne Stéphane Bancel.
Uspeh tudi pri enem najsmrtonosnejših rakov
Melanom je eden najpogostejših rakov, ki na leto terja okrog 50 tisoč smrtnih žrtev po svetu, toda obenem je možnost ozdravitve precej visoka, zlasti ob zgodnjem odkritju. To pa ne velja za raka trebušne slinavke, pri katerem je po letošnjem poročilu American Cancer Society povprečna stopnja preživetja v petih letih od diagnoze približno 13-odstotna.
Cepivo Autogene cevumeran, ki ga na osnovi tehnologije mRNA razvijata BioNTech in Roche, je v prvi fazi kliničnih raziskav za zdravljenje najpogostejše oblike raka trebušne slinavke pokazalo obetavne rezultate, kaže aprila letos objavljen znanstveni članek. Študija je stekla že leta 2019 s 16 pacienti, ki so po operaciji tumorja prejeli personalizirano cepivo v kombinaciji s klasičnim imunskim zdravilom atezolizumab (ki ga Roche oziroma njegova podružnica Genentech trži pod imenom Tecentriq) in kemoterapijo. Pri polovici teh bolnikov je zdravljenje aktiviralo tumorju prilagojene imunske T-celice, od teh osmih bolnikov pa jih je bilo sedem še vedno živih 4-6 let po zdravljenju. Vzorec študije je majhen, zato sta podjetji začeli s kliničnimi raziskavami druge faze.
Podoben rezultat je dosegla sedem let trajajoča raziskava prve faze za cepivo proti raku dojk, katere izsledki so bili objavljeni februarja letos v reviji Nature. Od 14 vključenih pacientov jih je 11 ostalo brez ponovnega pojava raka do šest let po prejemu cepiva. Raziskovalci sicer poudarjajo, da gre za zgodnje ugotovitve; študija je imela omejen vzorec in ni imela kontrolne skupine pacientov, ki bi prejela placebo.
V teku so tudi klinične raziskave, ki personalizirana mRNA cepiva preizkušajo za zdravljenje pljučnega raka, možganskega raka, raka mehurja, raka ledvic, kolorektalnega raka in raka prostate.
Rast delnic
Delnice farmacevtskih podjetij, ki raziskujejo cepiva proti raku, so letos večinoma rasle ob objavah rezultatov raziskav.
Največji zmagovalec je vsaj za zdaj Moderna. Sredi avgusta, ko so javnosti sporočili, da je bila tretja faza raziskav uspešna, je delnica ameriškega podjetja beležila 155-odstotno rast in dosegla ceno 174 dolarjev, s čimer je dosegla tržno vrednost v višini 63 milijard dolarjev. Od takrat se je cena delnica še zviševala in zdaj znaša okoli 228 dolarjev, Moderna pa je vredna okrog 91 milijard dolarjev. Od začetka leta je delnica pridobila več kot 600 odstotkov.
Dobro gre tudi partnerju MSD (Merck, Sharp & Dohme), ki je ob avgustovski objavi pridobil dobrih 12 odstotkov, od začetka leta pa je delnica dražja za tretjino. Podjetje je vredno 357 milijard dolarjev. Analitiki so sicer razdeljeni glede priporočil za delnico MSD, saj tehtajo uspešne klinične raziskave na eni strani s skorajšnjim potekom ključnih patentov, med njimi za imunsko zdravilo Keytruda, na drugi strani.
Švicarski farmacevt Roche je od začetka leta pridobil 20 odstotkov in ima tržno vrednost 318 milijard švicarskih frankov (346 milijard evrov). K temu sicer bolj kot uspeh zgodnje študije cepiva proti raku trebušne slinavke prispevajo dobri poslovni rezultati, zlasti na račun prodaje paradnih zdravil.
Po drugi strani je delnica BioNTecha izrazito nihala in je od začetka leta deset odstotkov pod izhodiščem. K temu je prispeval padec prihodkov iz naslova cepiv proti covidu-19 in spremembe v vodstvu, saj ustanovitelj Ugur Sahin do konca leta zapušča mesto glavnega izvršnega direktorja. V drugi polovici leta je podjetje tudi prekinilo dve klinični raziskavi za zdravljenje raka na debelem črevesju, saj niso ugotovili statistične učinkovitosti. Obenem pa visoka raven denarnih zalog v višini 16 milijard dolarjev omogoča financiranje nadaljnjih raziskav in odkupe lastnih delnic, kar podpira ceno delnice. Analitiki Wall Streeta zato pretežno priporočajo nakup delnice.
Glavni izziv bo dostop
Kot so zapisali v evropskem onkološkem združenju, trenutne ugotovitve sicer zaznamujejo novo dobo v imunoterapiji, a mRNA cepiva proti raku ne bodo univerzalno zdravilo. Kot kažejo raziskave, bodo najverjetneje delovala kot podporna vrsta zdravljenja za bolnike, ki so jim raka že zdravili in pri katerih obstaja nevarnost za razvoj progresivne bolezni.
Izziv je tudi doseči zadosten obseg proizvodnje takšnih zdravil, da cena zdravljenja lahko doseže dovolj nizko raven za široko dostopnost. Ta izziv je viden v obstoječih imunoterapijah, ki več let po odobritvi regulatorjev dosežejo le nekaj tisoč pacientov po svetu, kar je le majhen odstotek obolelih. Tudi Svetovni gospodarski forum (WEF), ki je personalizirana cepiva proti raku uvrstil med najbolj obetavne nove tehnologije letošnjega leta, je opozoril, da je največji izziv prav dostop. “Osrednji izziv v naslednjih petih letih je, ali lahko zdravstveni sistemi zagotovijo cepiva proti raku z mRNA v velikem obsegu, ne da bi precizna medicina postala privilegij namesto standard oskrbe,” piše v poročilu WEF.
Evropski onkologi vidijo tri potencialne načine za pospešitev dostopa: (1) namesto vzorčenja in spreminjanja celic izven pacientovega telesa, bi lahko genetska navodila dostavili neposredno v imunske celice, s čimer bi telo postalo tovarna celične terapije; (2) razvoj celičnih terapij s pomočjo donatorjev – pri obeh metodah zgodnje raziskave kažejo na izvedljivost pristopov; in (3) uporaba umetne inteligence v kombinaciji z imunoterapijo in dostavo cepiva s pomočjo mRNA, saj bi z računsko zmogljivostjo umetne inteligence lahko pospešili razvoj specifičnih beljakovin.
“Bolj kot je zdravljenje natančneje prilagojeno posamezniku, težje ga je izvajati v velikem obsegu,” pravijo pri ESMO.
VIR: https://forbes.n1info.si/