AIPA z namenskimi skladi krepi avdiovizualno skupnost
Sredstva so bila namenjena štipendijam, izobraževalnim projektom strokovnih AV društev, nagradam, mednarodnemu povezovanju ter različnim oblikam pomoči posameznim upravičencem. Letos smo iz skladov izplačali že več kot 600.000 evrov, odprti pa so že jesenski pozivi.
Namenski skladi so eden od načinov, kako AIPA, enako kot ostale evropske kolektivne organizacije, poleg zbiranja in delitve nadomestil podpira dolgoročni razvoj slovenske AV skupnosti. AIPA upravlja tri namenske sklade, namenjene soavtorjem, izvajalcem in filmskim producentom, sredstva pa se glede na posamezni sklad in sprejete sklepe v skladu z določili ZKUASP namenjajo za kulturnoumetniške, socialne in izobraževalne namene.
V letu 2025 je bilo iz namenskega sklada soavtorjev izplačanih 329.824 evrov, iz sklada izvajalcev 88.307 evrov, iz sklada filmskih producentov pa 107.920 evrov. Skupaj je bilo tako prek namenskih skladov v enem letu AV skupnosti namenjenih 526.051 evrov. V letu 2026 smo izplačali že 608.330 evrov, do konca leta in takoj v začetku 2027 pa sledi še nekaj pozivov za sredstva. Predvidevanja za leto 2027 kažejo na podoben obseg kot v letu 2026.
Namenski skladi AIPA niso namenjeni le podpori posameznim upravičencem in projektom, temveč z različnimi oblikami podpore prispevajo tudi k razvoju celotne AV skupnosti. »Namenski skladi so pomemben način, kako sredstva vračamo neposredno v AV skupnost ter z njimi podpiramo njen razvoj, nova znanja in profesionalizacijo. Z njimi ne pomagamo le posameznim ustvarjalcem, izvajalcem in producentom, ampak krepimo celotno okolje, v katerem nastajajo slovenska AV dela. To razumemo kot pomemben del našega poslanstva in odgovornosti do imetnikov pravic, ki jih zastopamo,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.
Kako se oblikujejo namenski skladi?
AIPA na podlagi pravil posameznega sklada, ki jih sprejme skupščina, upravlja tri namenske sklade. V skladu z ZKUASP in temi pravili se lahko v namenske sklade nameni največ 10 odstotkov zbranih avtorskih honorarjev oziroma nadomestil. O konkretni višini sredstev odloča skupščina praviloma enkrat letno, po obravnavi letnega poročila, pri čemer vsaka kategorija imetnikov pravic – soavtorji, izvajalci in filmski producenti – odloča o višini sredstev in namenih svojega sklada.
Razmerje med sredstvi za kulturnoumetniške, socialne in izobraževalne namene ni določeno vnaprej, temveč se vsako leto oblikuje glede na potrebe posamezne skupine upravičencev. Predloge za posamezne namene pripravijo vodstvo in strokovne službe AIPA po posvetu s člani Strokovno posvetovalnega telesa (SPOT), ki je svetovalno telo direktorju AIPA, ki kot predstavniki imetnikov pravic in strokovnih združenj poznajo potrebe posameznih skupin. Po potrditvi na skupščini so sprejeti sklepi podlaga za pozive oziroma druge oblike dodeljevanja sredstev. Morebitna neporabljena sredstva ostanejo v namenskem skladu in se prenesejo v naslednje obdobje, ki praviloma traja od enega letnega vplačila v sklad do naslednjega.
Kolektivno upravljanje je temelj namenskih skladov
Namenski skladi so eden od pomembnih rezultatov kolektivnega upravljanja pravic, saj omogočajo, da se del zbranih sredstev vrača v razvoj avdiovizualne skupnosti. Medtem ko individualno upravljanje pravic temelji predvsem na uveljavljanju interesov posameznih imetnikov pravic, kolektivno upravljanje omogoča tudi skupno podporo izobraževanju, strokovnemu razvoju, kulturnim dejavnostim in socialni varnosti ustvarjalcev. Pomen takšne organiziranosti se je posebej pokazal med epidemijo covida-19, ko so se številni ustvarjalci zaradi zaustavitve kulturnih in avdiovizualnih dejavnosti znašli v težkem položaju. Namenski skladi tako niso zgolj dodatna ugodnost kolektivnega upravljanja, temveč pomemben mehanizem povezovanja, razvoja in solidarnosti med imetniki pravic, kar pri individualnem upravljanju ne bi bilo mogoče.
Takšna podpora ustvarjalcem je uveljavljena tudi v evropskem prostoru, kjer kolektivne organizacije pomembno prispevajo k razvoju kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti. Njihovo vlogo posebej poudarja Direktiva 2014/26/EU, ki v tretji uvodni izjavi izpostavlja pomen kolektivnih organizacij pri spodbujanju kulturne raznolikosti ter zagotavljanju socialnih, kulturnih in izobraževalnih storitev v korist imetnikov pravic in javnosti. AIPA z namenskimi skladi sledi tem evropskim usmeritvam in dobrim praksam tujih kolektivnih organizacij. Z njihovo pomočjo ne zagotavljamo le dodatne podpore posameznim ustvarjalcem, temveč dolgoročno prispevamo k razvoju znanja, ustvarjalnih potencialov in celotnega slovenskega avdiovizualnega sektorja.
Zakaj se višina sredstev med skladi razlikuje?
Obseg posameznih namenskih skladov ni enak, saj AIPA za posamezne kategorije imetnikov pravic zbere različne višine avtorskih honorarjev in nadomestil. Čeprav lahko vse tri skupine v svoj sklad namenijo enak delež zbranih sredstev, različna osnova pomeni tudi različne zneske.
Trenutno je največji namenski sklad soavtorjev, saj AIPA zanje zbere največ sredstev, predvsem iz naslova radiodifuzne retransmisije. Trenutno so objavljeni trije pozivi, ki so dostopni tukaj. Po obsegu mu sledi sklad filmskih producentov, medtem ko je sklad izvajalcev manjši, saj je zanje zbranih manj sredstev. Razmerja med skladi niso stalna in se lahko iz leta v leto spreminjajo. Leta 2025 je bilo tako največ sredstev izplačanih iz sklada soavtorjev, sledil je sklad filmskih producentov, nato pa sklad izvajalcev.
Največ sredstev za izobraževanje
Največ izplačil iz namenskih skladov je bilo v letu 2025 povezanih z izobraževalnim namenom, ki je predstavljal 70,94 odstotka vseh izplačil, medtem ko je kulturnoumetniški namen predstavljal 15,52 odstotka, socialni pa 13,54 odstotka. Soavtorjem so bila med drugim namenjena sredstva za štipendije in izobraževalne projekte strokovnih društev. Podprti so bili projekti DSAF, DSR, ZFS in Zveze DSFU, od delavnic in strokovnih ekskurzij do razvoja scenarijev, strokovnih okroglih miz ter prevodov in izdaj strokovne literature.
Pri izvajalcih so sredstva omogočala delno povračilo stroškov udeležbe na delavnicah s področja igre pred kamero, sinhronizacije in kastinga. Iz sklada filmskih producentov pa so bili podprti izobraževalni projekti strokovnih društev, med drugim DAVP, DSAF in FPS, ki so zajemali delavnice, inkubatorje, strokovne ekskurzije, konference in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja.
Podpora, ki omogoča nova znanja in razvoj ustvarjalcev
Pomemben del sredstev iz namenskih skladov je namenjen strokovnim društvom, ki z njihovo pomočjo organizirajo izobraževanja, delavnice in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja. Tako članom omogočajo dostop do novih znanj, mednarodnih izkušenj in uveljavljenih strokovnjakov, hkrati pa prispevajo k razvoju slovenske AV ustvarjalnosti.
»V društvu DSI smo izjemno hvaležni za plodno in navdihujoče sodelovanje z AIPA, ki s svojimi namenskimi skladi neposredno vlaga v prihodnost slovenskih igralcev. Zahvaljujoč tej podpori naši člani prejemajo vrhunska strokovna izobraževanja doma, s čimer se izognejo visokim stroškom mednarodnih potovanj in namestitev. V Sloveniji smo tako lahko gostili že vrsto uglednih tujih predavateljev in organizirali delavnice, ki bi sicer marsikomu ostale finančno nedostopne. Skupaj z AIPA odpiramo vrata neprecenljivemu prenosu znanja, ki dviguje raven celotnega slovenskega AV prostora,« poudarja predsednica Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) Mojca Fatur.
Podobne izkušnje imajo tudi v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), kjer sredstva iz namenskih skladov omogočajo brezplačna strokovna izobraževanja in razvoj novih avtorskih projektov. Med uspešnejšimi primeri je Scenarnica: »Izobraževalni sklad nam omogoča organizacijo strokovnih predavanj, srečanj in delavnic za scenariste in režiserje, ki so za udeležence vselej brezplačne. Na Scenarnici se je pod mentorstvom mednarodno priznanih avtorjev Srđana Koljevića in Elme Tataragić izobraževalo že več kot 50 scenaristov. Med drugim so razvijali tudi scenarije za letošnjega slovenskega kandidata za oskarja ter filma, ki sta letos prejela vesni za najboljši film in najboljši scenarij. Namenski skladi imajo poleg tega pomembno vlogo pri spodbujanju mladih ustvarjalcev s štipendijami in pri blaženju najtežjih socialnih stisk avtorjev,« pojasnjuje Urša Menart, predsednica Društva slovenskih režiserjev in režiserk.
Od nagrad do mednarodnega povezovanja
Kulturnoumetniški namen predstavlja še eno pomembno področje namenskih skladov. Pri soavtorjih so bila sredstva leta 2025 med drugim namenjena sofinanciranju članarin v mednarodnih strokovnih združenjih, mentoriranemu pridobivanju veščin pri razvoju avtorskih AV projektov ter nagradam za presežke na slovenskem AV področju, med njimi zvezdam Oriona, nagradam butnskala in nagradi Žarka Lužnika.
Izvajalci so lahko pridobili delno povračilo članarin za igralske spletne platforme in članske organizacije. S tem namenski skladi podpirajo tudi vključevanje slovenskih ustvarjalcev in izvajalcev v širši strokovni prostor.
V letu 2026 je novost podpora filmskim producentom, ki svoje filme distribuirajo v tujini oziroma jih predstavljajo v uradnih programih tujih filmskih festivalov. Glede na uspešnost poziva želimo s to obliko podpore nadaljevati tudi v letu 2027, če bodo za to na voljo sredstva in bodo člani na skupščini potrdili ustrezne sklepe. Iz namenskega sklada filmskih producentov se sredstva v skladu s sklepom skupščine izplačujejo tudi prejemnikom zlatih rol.
Podpora tudi takrat, ko jo posameznik potrebuje
Tretje področje namenskih skladov je socialni namen, ki zagotavlja neposredno pomoč posameznim upravičencem. V letu 2025 so lahko soavtorji med drugim pridobili pomoč za omilitev energetske in prehranske draginje ter povračilo stroškov obdobnih pregledov pri specialistu medicine dela, specialističnih zdravniških pregledov oziroma laboratorijskih pregledov. Vsi trije skladi omogočajo tudi izredne socialne pomoči.
Od podpore posamezniku do razvoja celotnega področja
Učinek namenskih skladov se najbolje pokaže skozi konkretne aktivnosti in njihove upravičence. V letu 2025 je podporo iz namenskih skladov prejelo več kot 420 posameznikov, in sicer v obliki povračil stroškov delavnic in članarin, draginjskega dodatka, štipendij, delovnih štipendij ter nagrad zvezde Oriona. Podeljenih je bilo 30 štipendij, sredstva za izobraževalne dejavnosti pa je prejelo osem strokovnih društev s področja AV industrije. Ta so za soavtorje, izvajalce in filmske producente izvedla 28 izobraževalnih projektov.
Tudi finančni obseg namenskih skladov kaže njihovo pomembno vlogo. V letu 2022 je bilo izplačanih 605.928 evrov, leta 2023 709.840 evrov, leta 2024 637.244 evrov, leta 2025 526.051 evrov, do avgusta 2026 pa 608.330 evrov. V manj kot petih letih je bilo tako iz namenskih skladov skupaj izplačanih več kot 3,08 milijona evrov.
Pri oblikovanju programov si AIPA prizadeva, da bi bili ti dostopni čim širšemu krogu upravičencev, hkrati pa ohranjali podporo izjemnim projektom in dosežkom posameznikov. Nabor podprtih aktivnosti želimo v prihodnje še razvijati in po vzoru praks iz tujine preučiti možnosti za podporo promocijskim in izobraževalnim projektom različnih deležnikov AV industrije.
Foto: Arhiv Društva DSI/drustvodsi.si
VIR: https://aipa.si/