Hiromu Naruse: človek, ki je poosebljal duh Toyota Gazoo Racing
- Hiromu Naruse se je Toyoti pridružil leta 1963 ter vse do svoje smrti leta 2010 sodeloval pri razvoju in preizkušanju avtomobilov.
- Zaradi izjemnega občutka za vozne lastnosti in sposobnosti zaznavanja tudi najmanjših razlik v obnašanju avtomobilov si je prislužil več vzdevkov, med njimi “Meister” in “Top Gun”.
- Nemško dirkališče Nürburgring je postalo njegov drugi dom, kjer je zbral izjemno število testnih kilometrov.
- Kot mentor Akia Toyode ga je Naruse učil, da je treba avtomobile spoznavati predvsem za volanom in ne zgolj na podlagi tehničnih podatkov.
- Bil je eden od utemeljiteljev filozofije Gazoo Racing in je leta 2007 sodeloval pri prvem nastopu Toyotine ekipe na dirki 24 ur Nürburgringa.
- Njegova zapuščina živi naprej, saj prepričanje, da najboljši avtomobili nastajajo skozi izkušnje iz resničnih voznih razmer in avtomobilskega športa, ostaja eno temeljnih načel Gazoo Racinga.
Hiromu Naruse ni bil zgolj Toyotin glavni testni voznik in razvojni inženir. Odlikoval ga je izjemen občutek za avtomobile, s katerim je znal prepoznati njihove vozne značilnosti, zaznati najmanjše pomanjkljivosti in jih v sodelovanju z inženirji spremeniti v konkretne izboljšave.
Svoje bogato znanje je prenašal tudi na Akia Toyodo, ki je pod njegovim mentorstvom iz avtomobilskega navdušenca postal voznik z izrazito dirkaško miselnostjo. Naruse je tako pomembno prispeval k temeljem filozofije Gazoo Racing – ustvarjanju vedno boljših avtomobilov z učenjem in izkušnjami iz avtomobilskega športa.
Človek, ki je avtomobile razumel drugače
Ko se je Hiromu Naruse leta 1963 pridružil Toyoti, si verjetno ni predstavljal, kako pomemben vpliv bo imel na razvoj japonskih športnih avtomobilov in prihodnost znamke Gazoo Racing. Svojo poklicno pot je začel kot začasno zaposleni v oddelku za pregled vozil, a ga je navdušenje nad avtomobili kmalu pripeljalo v razvojni oddelek. Tam je sodeloval pri nastajanju modelov, ki so pozneje postali pomemben del Toyotine zgodovine.
Njegova karierna pot se je razlikovala od običajne poti razvojnega inženirja. Naruse avtomobilov ni presojal samo skozi tehnične podatke, meritve in konstrukcijske rešitve. Najpomembnejši so bili zanj občutki za volanom – odzivnost avtomobila, njegovo obnašanje na različnih podlagah, spremembe vodljivosti na meji oprijema in povezanost med voznikom ter avtomobilom.
Zaradi svojega izjemnega občutka si je med sodelavci prislužil vzdevek “Meister” oziroma mojster. Znal je zaznati tudi najmanjše razlike v obnašanju avtomobila, jih jasno opisati in skupaj z inženirji poiskati ustrezne izboljšave. Veljal je za človeka, ki je avtomobile razumel skoraj nagonsko.
Njegova filozofija je bila preprosta, vendar temeljna: “Ceste ustvarjajo avtomobile”. Verjel je, da najboljše rešitve ne nastajajo zgolj v razvojnih laboratorijih, ampak predvsem na cestah in dirkališčih, kjer avtomobili pokažejo svoje resnične prednosti in slabosti.
Od Toyote 2000GT do športnih ikon
Naruse je v času svoje kariere pri Toyoti sodeloval pri razvoju številnih pomembnih modelov. Med prvimi sta bila športni avtomobil Sports 800 in model 1600GT, pomembno vlogo pa je odigral tudi pri nastanku Toyote 2000GT, enega najpomembnejših japonskih športnih avtomobilov tistega obdobja.
Njegova poklicna pot se je postopoma vse tesneje povezovala z avtomobilskim športom. Kot glavni mehanik je sodeloval pri razvoju dirkalnika Toyota 7, pozneje pa prevzemal vse pomembnejše naloge pri razvoju in testiranju športnih avtomobilov. Njegovo znanje je prispevalo k oblikovanju različnih generacij modelov Celica, MR2 in Supra ter drugih Toyotinih avtomobilov.
Do konca devetdesetih let je postal glavni testni voznik, ki je vodil širšo ekipo razvojnih voznikov. Njegovo delo ni bilo omejeno na športne modele, saj je sodeloval tudi pri razvoju avtomobilov za vsakdanjo uporabo. Prepričan je bil, da mora biti dobra vozniška izkušnja pomembna lastnost vseh avtomobilov, ne samo športnih.
Posebno mesto v njegovi karieri je zavzemal nemški Nürburgring. Prvič ga je spoznal leta 1973, ko je odpotoval v Evropo na šesturno vzdržljivostno dirko. Legendarno dirkališče s številnimi nepreglednimi ovinki, velikimi višinskimi razlikami in nepredvidljivo asfaltno podlago ga je takoj navdušilo. V naslednjih letih je tam pridobil ogromno izkušenj in odpeljal več krogov kot skoraj kateri koli drug japonski testni voznik.
Za Naruseja Nürburgring ni predstavljal zgolj dirkališča, temveč izjemno zahtevno razvojno okolje. Tam so se pokazale lastnosti avtomobilov, ki jih na običajnih cestah ali v nadzorovanih testnih razmerah ni bilo mogoče enako učinkovito preveriti. Avtomobil je moral biti hiter, hkrati pa stabilen, predvidljiv, vzdržljiv in dovolj intuitiven, da je vozniku omogočal zanesljivo vožnjo tudi na meji zmogljivosti.
VIR: https://www.toyota.si/