»Gre za največji kompleks sončnih elektrarn v Sloveniji«
Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS) je ob HE Brežice odprla sončni elektrarni FEBR-D1 in FEBR-D2 s skupno vršno močjo 9,34 megavata. Z obstoječo šestmegavatno FEBR-D3 iz leta 2023 sestavljata kompleks z močjo 15,34 megavata in pričakovano letno proizvodnjo približno 17,4 gigavatne ure.
»Lahko rečemo, da gre za največji kompleks sončnih elektrarn v Sloveniji,« je ob odprtju povedal direktor HESS Boštjan Pišotek.
Novi elektrarni sta zrasli na 9,4 hektarja deponij sedimentov ob pretočni akumulaciji. Njuno pričakovano letno proizvodnjo HESS ocenjuje na približno 10,5 gigavatne ure. Družba je tako uporabila površine, ki so že služile energetski infrastrukturi. Za ohranitev življenjskega prostora breguljk in čebelarjev je zgradila nadomestno gnezdilno steno.
»Finančni vložek v celotno investicijo je bil dobrih štiri milijone evrov,« je povedal Pišotek. Projekt je vodila interna ekipa HESS ob sodelovanju zunanjih strokovnjakov, gradnja pa je trajala dobrih 14 mesecev.
Pri pripravi projekta je družba morala spremeniti tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). »Sprememba OPPN je trajala manj kot dve leti, gradbeno dovoljenje pa smo pridobili v manj kot pol leta, kar bi si pri velikih infrastrukturnih objektih lahko samo želeli,« je dejal Pišotek. Hitrost postopkov je pripisal sodelovanju lokalne skupnosti, stroke, projektantov in izvajalcev.
FEBR-D1 oddaja elektriko v distribucijsko omrežje Elektra Celje, FEBR-D2 pa se prek HE Brežice priključuje na prenosno omrežje ELES. Kot »peti agregat« hidroelektrarne nadgrajuje povezavo sončne in vodne proizvodnje, ki jo je HESS vzpostavil že z elektrarno D3. Ob sončni proizvodnji lahko družba del vode prihrani za poznejšo proizvodnjo, v okviru obratovalnih omejitev akumulacije.
Generalni direktor GEN energije Andrej Vizjak je ob odprtju poudaril pomen domačih proizvodnih virov: »Slovenija bo svojo energetsko varnost lahko gradila le na premišljenem razvoju domačih nizkoogljičnih virov energije.«
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob odprtju poudarila, da morajo novi energetski projekti poleg proizvodnje upoštevati tudi vplive na prostor in prebivalce. »Ob tem pa ni pomembno le, koliko energije proizvedemo, temveč tudi, na kakšen način jo umeščamo v prostor in kakšne učinke imajo projekti na ljudi, naravo ter lokalne skupnosti.«
Po njenih besedah sprejemljivost projektov zahteva celovito načrtovanje: »Prav zato morajo biti energetske rešitve načrtovane premišljeno, ob upoštevanju okoljskih, prostorskih in družbenih vidikov.«
VIR: https://www.nas-stik.si/