OVE potrebujejo dodaten pospešek
Po podatkih iz novega poročila Mednarodne agencije za obnovljivo energijo IRENA so globalne zmogljivosti obnovljivih virov konec leta 2025 dosegle 5,15 TW, pri čemer je bilo lani po svetu na novo nameščenih 693 GW obnovljivih virov oziroma največ doslej.
Kljub temu rekordnemu letnemu prirastu, pa bo treba za dosego zastavljenega globalnega cilja 11,2 TW do leta 2030 povečevanje zmogljivosti obnovljivih virov na letni ravni še pospešiti.
Če bi se namreč rast iz leta 2025 nadaljevala do leta 2030 z enakim tempom, bi skupne zmogljivosti dosegle približno 10,6 TW, kar je okoli 600 GW manj od zastavljenega cilja. V naslednjih petih letih bo zato treba letne priraste skoraj podvojiti - na približno 1,2 TW.
Energetska preobrazba temelji na sončni energiji
Glavni motor globalne rasti obnovljivih virov ostaja sončna energija. Sončne elektrarne so lani prispevale 513 GW novih zmogljivosti oziroma skoraj tri četrtine vseh novih obnovljivih virov. Sledile so vetrne elektrarne s 158 GW, obe tehnologiji skupaj pa sta predstavljali skoraj 97 odstotkov vseh novih proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov.
Sončna energija je bila tudi največji obnovljivi vir na svetu z 2.388 GW instalirane moči, pred hidroelektrarnami (1.296 GW) in vetrnimi elektrarnami (1.291 GW).
V agenciji IRENA ob tem izpostavljajo, da bodo sončne in vetrne elektrarne do leta 2030, če bo izpolnjen zastavljeni cilj, po skupni moči prehitele elektrarne na fosilna goriva ter predstavljale že približno 62 odstotkov vseh instaliranih proizvodnih zmogljivosti na svetu.
Pri energetski preobrazbi sveta bodo pomembno vlogo igrali tudi hranilniki. Stroški baterijskih sistemov so se med letoma 2024 in 2025 zmanjšali za 30 odstotkov, od leta 2010 pa že za 95 odstotkov. Zaradi tega se vse hitreje uveljavljajo projekti, ki združujejo sončne elektrarne in hranilnike ter omogočajo zanesljivo dobavo električne energije čez ves dan.
Katere so poglavitne ovire, ki bi utegnile ogroziti doseganje cilja?
Med ključnimi ovirami avtorji poročila izpostavljajo zaostajanje pri povečevanju energetske učinkovitosti, prepočasno širitev elektroenergetskih omrežij, pomanjkanje naložb ter prepočasno elektrifikacijo porabe energije.
Po besedah Francesca La Camera, generalnega direktorja IRENA, »lahko svet zastavljen cilj glede deleža obnovljivih virov do konca desetletja še ujame, a bo treba hitreje elektrificirati in graditi sisteme, ki to podpirajo. To pomeni hitro povečanje in posodobitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov, omrežij, shranjevanja in prilagodljivosti.«
Pred srečanjem držav podpisnic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Konferenco COP31, ki bo novembra potekala v Antalyi v Turčiji, IRENA zato države poziva k več kot podvojitvi letnih vlaganj v omrežja, ki bi morala med letoma 2026 in 2030 doseči približno 850 milijard evrov na leto.
VIR: https://www.nas-stik.si/