Festival Oko besede že 30 let povezuje knjige, ustvarjalce in mlade
Norma Bale
Festival je Pomurje približal slovenskemu literarnemu prostoru in povečal njegovo opaženost v Sloveniji, udeleženci so spoznavali Pomurje in Porabje.
Festival je postal eno osrednjih stičišč slovenske otroške in mladinske književnosti, večernica pa najpomembnejša vseslovenska nagrada na tem področju. Od leta 2016 festival pripravlja soboško društvo Argo za humanistična vprašanja. Ekipo sestavljajo z leve Feri Laišček, Franci Just, programska vodja Dragica Haramija, predsednica Simona Cizar, Vesna Radovanovič in Norma Bale.
Oko besede je nastalo leta 1995 na pobudo pisatelja Ferija Lainščka in publicista Francija Justa, od leta 1996 pa je posvečeno otroški in mladinski književnosti. Avtorje je vodilo v šole, vrtce, knjižnice, po Pomurju in v zamejstvo.
Feri Lainšček se spominja upanja, da bo festival dolgo živel, čeprav so bile razmere v mladinski književnosti povsem drugačne. Druženja so povečala njeno vidnost in cenjenost ustvarjalcev, uveljavila se je večernica, pri Društvu slovenskih pisateljev je nastala mladinska sekcija, okrepila sta se pisateljsko povezovanje in izmenjava idej.
Franci Just pravi, da je na zamisel vplival konec štatenberškega srečanja, a se je že na prvem Očesu besede izoblikovala drugačna smer: mladinska književnost je bila »precej neopažen in neupoštevan rob slovenskega literarnega polja«. Odločitev ocenjuje kot pravilno, k današnji uveljavljenosti sta prispevala povezovanje ustvarjalcev, raziskovalcev in promotorjev ter večernica.
Festival si je moral pridobiti zaupanje udeležencev ter podporo lokalnega političnega in gospodarskega okolja. Preboj iz regije je potrjevala vse večja udeležba priznanih ustvarjalcev, raziskovalcev, urednikov in založnikov, leta 2002 ga je začelo sofinancirati ministrstvo za kulturo.
Lainšček poudarja regionalni učinek: »Pomurje je s tem srečanjem dobilo, kolikor si je bilo pač sposobno vzeti.« Poudarja množične obiske pisateljev na osnovnih in srednjih šolah. Opaža namreč, da pomurske šole tovrstna gostovanja organizirajo redkeje kot marsikje drugod. Oko besede je po njegovem ta primanjkljaj vsaj delno ublažilo.
Festival je Pomurje približal slovenskemu literarnemu prostoru in povečal njegovo opaženost v Sloveniji, udeleženci so spoznavali Pomurje in Porabje. Just poudarja, da si slovenskega literarnega prizorišča ni mogoče misliti brez pomurskih ustvarjalcev, danes pa si ga po njegovem prav tako ni mogoče predstavljati brez Očesa besede in večernice. Z njima je Pomurje postalo »pomemben in nepogrešljiv sooblikovalec« slovenske književne kulture.
V treh desetletjih je festival obiskalo več kot 60 tisoč ljudi, literarne matineje pa več kot 45 tisoč otrok, učencev in dijakov. Sodelovalo je več kot 50 ustanov, na strokovnih simpozijih je bilo predstavljenih okoli 200 referatov, vsako leto pa nastopi približno 40 avtoric in avtorjev v šolah, vrtcih, varstveno-delovnih centrih in dvojezičnih šolah v Porabju. Panonska pisateljska pot je povezovala Prekmurje, Porabje, Štajersko in Hrvaško.
Vesna Radovanovič, odgovorna za gostovanja in razstave v PiŠK, pravi, da so srečanja zelo dobro sprejeta, nekatere šole že konec avgusta sprašujejo, kdo jih bo obiskal. Izposoja potrjuje večjo branost, pisatelji pa po nastopih pripovedujejo vprašanja, odzive in anekdote mladih, iz katerih je nastala knjiga Kdaj ste umrli? Na postankih »karavane očesnikov« se po matineji gostje srečajo z učenci, učitelji in krajani, kraj se predstavi pisateljem, šole, vrtci in prebivalci pripravijo program, sledijo pogovori, druženje in podpisovanje knjig. Tudi po 30 letih se tako širi mreža šol, ki si želijo novih srečanj.
Festival, ki ga nosijo ljudje iz okolja
Od leta 2016 festival pripravljajo soboško društvo Argo za humanistična vprašanja. Ekipo sestavljajo Norma Bale, predsednica Simona Cizar, programska vodja Dragica Haramija, Franci Just, Feri Lainšček in Vesna Radovanovič, do leta 2024 tudi Darka Tancer Kajnih. Povezuje literaturo, izobraževanje, knjižničarstvo, stroko in lokalno okolje, glavna podpornika sta Javna agencija za knjigo RS in Mestna občina Murska Sobota.
Po besedah Simone Cizar tri desetletja izkušenj odgovornost organizatorjev prej povečujejo kot zmanjšujejo. Festival mora ohranjati strokovno kakovost, družabnost in odprtost do novih form, hkrati pa negovati odnose, ki so ga zaznamovali od začetka. Oko besede in predvsem večernico umešča med pomembnejše kulturne dogodke Murske Sobote in Pomurja, njegov vpliv pa je posebej viden v šolah, vrtcih in knjižnicah.
Pomembna je tudi kulturnoturistična razsežnost, saj udeleženci skozi festival spoznavajo Pomurje in Porabje ter se v regijo vračajo. Za prihodnost bodo po njenem mnenju ključni stabilno financiranje, strokovno delo z vzgojitelji, učitelji in knjižničarji ter večje vključevanje družin. Ob tem poudarja še bistveno prednost festivala: »Oko besede je skupnost.«
Župan Murske Sobote Damjan Anželj Oko besede umešča med dogodke, ki soustvarjajo identiteto Murske Sobote kot vse bolj festivalskega mesta. Mestna občina ga zato tudi v novi strategiji razvoja kulture prepoznava kot del literarne identitete mesta in kot pomembno izhodišče za dolgoročno krepitev bralne kulture.
Večernica – trideset let nacionalne nagrade v Murski Soboti
Večernica se podeljuje od leta 1997. Ustanovili sta jo založba Franc-Franc (ustanoviteljske pravice so pozneje prešle na Argo) in revija Otrok in knjiga, pokrovitelj pa je časnik Večer, danes Večer mediji. O nagradi odloča petčlanska strokovna žirija s predstavniki Večera, Društva slovenskih pisateljev, društva Argo, revije Otrok in knjiga ter Zveze bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY.
Trideseta podelitev je več kot jubilejna slovesnost: pomeni tri desetletja sistematičnega vrednotenja izvirne slovenske otroške in mladinske književnosti. Programska vodja Dragica Haramija, predavateljica na pedagoški in filozofski fakulteti UM, pravi, da je Oko besede »utiralo pot k veljavi in enakovredni obravnavi« področja, še vedno mestoma zapostavljenega, a bistveno manj kot nekoč. K spremembam so prispevali strokovne in znanstvene obravnave, predmeti na študijih predšolske vzgoje, razrednega pouka in slovenistike ter knjižničarji. Festival je po njenem okrepil zavedanje o pomenu bralne kulture za mlade in odrasle.
Programska vodja večernico opredeljuje kot najpomembnejšo vseslovensko nagrado za otroško in mladinsko leposlovje, ki je uvedla profesionalno vrednotenje kakovosti. Razvoj zrcali 150 nominiranih in 31 nagrajenih del: eno dramsko, okoli 15 odstotkov poezije in 85 odstotkov proze. V prozi prevladujejo mladinski realistični romani in povesti, v kratki prozi pravljice. Izbor vpliva na bralne interese, kanon, šolsko branje, Cankarjevo priznanje in bralno značko, avtorjem pa prinaša prepoznavnost in branost. »Murska Sobota je tako že tri desetletja prostor rednega srečevanja ustvarjalcev in stroke,« sklene analizo.
Za 30. večernico so nominirani Jona na križišču svetov Irene Androjna, Pesmice za najmanjši žep Andreje Borin, Križemsvet Neli Filipić, Priročnik za prelisičenje Nataše Konc Lorenzutti in Mala miš, ti loviš Anje Štefan. Prejemnico bo Večer razglasil 21. septembra, podelitev pa bo v petek, 25. septembra, ob 19. uri v Gledališču Park v Murski Soboti.
Od prve nominacije do treh večernic
Tri desetletja nagrade se dobro zrcalijo tudi v opusih ustvarjalcev, ki so se med nominirance vračali v različnih obdobjih. Bina Štampe Žmavc je bila nominirana že leta 1997 in znova 2023., v 26 letih devetkrat, leta 2010 je večernico prejela za Cesarja in rožo. Meni, da se je bolj kot mladinska književnost spremenil čas: mladi bralci in svet »do nerazpoznavnosti«, mladi pa o tem veliko razmišljajo. Povezanost z Mursko Soboto se ji zdi »čudovita in prava«, na Pomurje jo vežejo prekmurske ljudske pesmi, ki jih je poznala in pela babica, »pesmi globoke modrine in melanholije«, ki nagradi dajejo plemenit sij.
Peter Svetina je bil v obdobju 2004–2025 nominiran z devetimi deli, večernico pa je prejel trikrat – leta 2013 za Ropotarno, leta 2016 za Kako zorijo ježevci in leto pozneje za Molitvice s stopnic – kot edini avtor s tremi večernicami. »Večernica se mi je usedla v zavest,« pravi. Vesel je tudi nominacij, saj komisija po 25 letih pisanja njegovo delo še ocenjuje kot dovolj dobro.
Podelitve zaradi odrske pozornosti ne mara, posebnost Očesa besede pa vidi v dobronamernosti avtorjev, ki kolegom nagrado iskreno privoščijo. Še bolj se spominja šolskih srečanj: prvega branja z Danetom Zajcem in nastopa na biotehniški šoli v Rakičanu, kjer so dijaki in profesorji poslušali pravljice, se odzivali in spraševali. »Večkrat sem doživel, kaj lahko stori zgodba. To zavedanje pa mi včasih da pogum za pisanje.«
Trideset let knjig pod znanstvenim drobnogledom
Argo in Univerza v Mariboru sta izdala znanstveno monografijo Trideset let literarne nagrade večernica, ki jo je uredila Dragica Haramija. Zajema nominirana in nagrajena dela v letih 1997–2026 ter njihov pomen za razvoj, promocijo in kanonizacijo področja. Naslovnica monografije in letošnji plakat Očesa besede sta prirejena po naslovnici Majnic, fulastih pesmi Toneta Pavčka z ilustracijami Kostje Gatnika, prve večernice iz leta 1997. Dragica Haramija to razume kot poklon tridesetletni zgodovini nagrade.
Od knjižne tržnice do panonske pisateljske poti
Program se bo v četrtek, 24. septembra, začel s knjižno tržnico na Trgu kulture. V PiŠK bodo Mlade oči, literarna in kritiška delavnica za dijake in študente, ter Literarna mesta z odprtjem razstave Večerničine literarne bere, zvečer pa v MIKK bralni maraton. Petek bo namenjen literarnim matinejam po osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih, okrogli mizi Branje med mladimi, simpoziju 30 let večernice in osrednji slovesnosti v Gledališču Park. V soboto se bo festival sklenil s panonsko pisateljsko potjo in literarno matinejo na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer.
Ko knjige vstopijo v mesto
V Slovenski ulici bo ulična razstava 30 let večernice zgodbo nagrade, festivala ter otroške in mladinske književnosti ponesla med prebivalce in obiskovalce Murske Sobote. Plakati z nagrajenimi deli od prve do najnovejše podelitve predstavljajo tri desetletja kakovostnega pisanja ter zgodbo Očesa besede in njegovih dejavnosti. Vsebino je pripravila Norma Bale, strokovno pregledala Dragica Haramija, oblikoval jo je Črt Just iz podjetja Franc-Franc, finančno pa sta jo podprla Mestna občina Murska Sobota in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Festival tako nagovarja ljudi tudi zunaj knjižnic in festivalskih dvoran.
Posebej obsežna bo tudi Večerničina literarna bera v PiŠK. Po besedah Radovanovičeve razstava knjig, ki so se potegovale za večernico, nagovarja mlade bralce, starše in učitelje, poleg tridesetih nagrajenih bodo razstavljene vse doslej nominirane knjige.
Festival, ki ni bil pripeljan od drugod
Pomena Očesa besede ni mogoče omejiti na nekaj septembrskih dni. Sled ostaja v šolah, vrtcih, PiŠK, Gledališču Park, na razstavah in literarnih poteh ter v generacijah mladih, ki so pisatelja spoznali kot človeka, ne le kot ime na naslovnici. Misel Simone Cizar, da je Oko besede predvsem skupnost, povzema mrežo ustvarjalcev, strokovnjakov, učiteljev, knjižničarjev, otrok, staršev, organizatorjev in krajev na njegovi poti.
Ob zgoščenosti kulturnega dogajanja v največjih slovenskih središčih je zgodba Očesa besede drugačna: pobuda v Mursko Soboto ni bila pripeljana, ampak je tu nastala. Mesto in regija ji dajeta prostor, občinstvo in zaledje, festival pa Murski Soboti prepoznavnost kraja, kjer se otroška in mladinska književnost predstavlja, vrednoti, strokovno premišljuje in – najpomembneje – srečuje z bralci
https://vestnik.svet24.si/VIR: