Zaključeni projekti NOO in odprtje novega mostu na Polulah zmanjšujejo poplavno ogroženost Celja
Ob njegovi gradnji je bilo sočasno urejeno tudi novo krožno križišče ter rekonstruirana državna cesta, s čimer je bila zagotovljena celovita ureditev območja.
Izvedeni ukrepi na Savinji, Ločnici, Dajnici, Koprivnici in Voglajni pomembno prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti ljudi, njihovega premoženja in infrastrukture ter povečujejo odpornost območja na posledice podnebnih sprememb. Neposredno in posredno imajo od izvedenih ukrepov korist približno 7.500 prebivalcev.
Skupna ocenjena vrednost vseh petih projektov znaša 24,3 milijona evrov z DDV. Projekti vključujejo ureditve strug, zamenjavo hidravlično neustreznih premostitev, visokovodne zidove in nasipe, širjenje prostora za vodo ter obnovo naravnih habitatov. Z izvedenimi ukrepi se izboljšuje pretočnost vodotokov, zmanjšuje izpostavljenost najbolj ogroženih objektov oziroma povečuje njihova odpornost ter ohranja prostor za vodo.
Na območju Ločnice v Zagradu so bile zamenjane štiri hidravlično neustrezne in dotrajane premostitve, zgrajeni visokovodni zidovi in nasipi ter izvedene lokalne ureditve struge in brežin skupaj z ukrepi za obnovo naravnih habitatov. Na Dajnici so bile zamenjane tri hidravlično neustrezne in dotrajane premostitve, zgrajeni visokovodni zidovi in nasipi ter izvedeni čiščenje in razširitev struge na dveh odsekih. Na območju Koprivnice je bil urejen nov potek Lahovniškega potoka, sanirane so bile erozijske poškodbe brežin ter zamenjana dva mostova in dva prepusta. Na Voglajni je bila zamenjana hidravlično neustrezna premostitev, razširjen rečni prostor, vzpostavljeni prehodi za vodne organizme in naravni habitati, izvedena pa je bila tudi izgradnja krožišča, pri kateri je kot soinvestitorica sodelovala Mestna občina Celje.
Najobsežnejši projekt je bila protipoplavna ureditev Savinje na območju Polul, kjer je bil poleg gradnje novega 110 metrov dolgega mostu brez podpor v strugi izveden tudi niz ureditev za zmanjševanje poplavne ogroženosti območja. Projekt je obsegal razširitev struge Savinje, ureditev prostora za razlivanje visokih voda, ureditev izlivnega dela Polulskega potoka, nadvišanje nasipa ter ureditve brežin in prometne infrastrukture. Most brez podpor v strugi izboljšuje pretočnost visokih voda in predstavlja pomemben del izvedenih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Polul.
Zbrane je nagovorila ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj, ki je poudarila, da novi most na Polulah dokazuje, da znamo iz izkušenj preteklosti graditi boljšo prihodnost. Izpostavila je, da most ni le pomembna prometna povezava, temveč tudi pomemben del ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Celja. Dodala je, da projekt povezuje mobilnost, varnost ljudi in odgovoren odnos do prostora ter je rezultat uspešnega sodelovanja države, lokalne skupnosti in vseh, ki so sodelovali pri njegovi pripravi in izvedbi. Ob tem se je zahvalila Direkciji Republike Slovenije za vode, Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, Mestni občini Celje, projektantom, nadzornikom, izvajalcem, strokovnjakom in delavcem na gradbišču za njihov prispevek k uspešni izvedbi projekta.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko mag. Damijan Jaklin je dodal, da novo krožno križišče v Polulah skupaj z novim mostom čez Savinjo omogoča bolj tekoč promet, pešcem in kolesarjem zagotavlja varnejše poti ter hkrati prispeva tudi k zmanjševanju poplavne ogroženosti območja. Izpostavil je, da je bil projekt izveden sočasno z gradnjo novega mostu in rekonstrukcijo državne ceste, s čimer je bila zagotovljena kakovostna povezava z obstoječim cestnim omrežjem. Poudaril je, da gre za celovito ureditev prostora, ki poleg prometnih in protipoplavnih ureditev vključuje tudi izboljšave komunalne infrastrukture, zato bodo njene koristi prebivalci in drugi uporabniki občutili še dolga leta.
Župan Mestne občine Celje Matija Kovač je dejal, da je projekt rezultat uspešnega sodelovanja države, lokalne skupnosti, stroke in izvajalcev, ter izpostavil, da zmanjševanje poplavne ogroženosti ni enkraten projekt, temveč dolgoročen proces, ki zahteva odgovorno načrtovanje, premišljene naložbe in nadaljnje sodelovanje vseh partnerjev. Ob tem se je zahvalil predstavnikom državnih institucij, projektantom, izvajalcem, nadzornikom, sodelavcem Mestne občine Celje ter občankam in občanom za njihov prispevek in potrpežljivost pri izvedbi projekta.
V. d. direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Roman Kramer je poudaril, da novi most na Polulah skupaj z izvedenimi protipoplavnimi ureditvami predstavlja pomemben prispevek k zmanjševanju poplavne ogroženosti na območju Celja. Izpostavil je, da je Direkcija Republike Slovenije za vode leta 2021 pripravila obsežen nabor strokovno utemeljenih projektov, vendar vseh ni bilo mogoče izvesti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem je opozoril, da Slovenija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost ni v celoti izkoristila razpoložljivih evropskih sredstev za izvedbo vseh strokovno pripravljenih projektov, s katerimi bi bilo mogoče dodatno zmanjšati poplavno ogroženost prebivalcev. Poudaril je, da dolgoročno zmanjševanje poplavne ogroženosti zahteva sistematično načrtovanje ukrepov na ravni celotnih porečij, ohranjanje prostora za vodo ter izvajanje ukrepov tam, kjer so glede na strokovne podlage najbolj učinkoviti.
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Direkcija Republike Slovenije za vode izvaja oziroma zaključuje 18 vodarskih projektov ter dva podporna projekta, skupaj 20 projektov, v skupni vrednosti 145,1 milijona evrov, od tega 119,6 milijona evrov evropskih sredstev, ter pet projektov sanacije plazov velikega obsega v skupni vrednosti 28,1 milijona evrov. Ti projekti pomembno prispevajo k zmanjševanju poplavne ogroženosti in ogroženosti zaradi plazov ter s tem k večji varnosti ljudi, infrastrukture in prostora po vsej Sloveniji.
VIR: Direkcija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko