V Milanu o prihodnosti upravljanja pravic
V ospredju srečanja so bili izzivi, s katerimi se pri upravljanju pravic srečujejo kolektivne organizacije v različnih državah. Posebno pozornost so namenili razvoju enostavnejših in učinkovitejših sistemskih rešitev, ki bi omogočale natančnejšo identifikacijo imetnikov pravic ter preglednejše upravljanje nadomestil.
Kakovost podatkov je temelj učinkovitega upravljanja
Kot primer sistemskih izzivov so sogovorniki izpostavili področje filmske glasbe, ki nazorno kaže, kako pomembni so kakovostni in ustrezno strukturirani podatki za učinkovito upravljanje pravic. Filmski skladatelji, ki ustvarijo izvirno glasbo posebej za film ali serijo, so soavtorji avdiovizualnega dela. Kadar so podatki o glasbi na voljo, pa mednarodne podatkovne zbirke pogosto ne omogočajo jasnega razlikovanja med takšno izvirno glasbo in predobstoječo glasbo, ki je bila zgolj licencirana za uporabo v avdiovizualnem delu.
Takšno združevanje različnih vrst glasbenih prispevkov v enotne evidence ne odraža različnega pravnega položaja njihovih avtorjev, zmanjšuje preglednost ter otežuje prepoznavanje dejanskega ustvarjalnega prispevka filmskih skladateljev in posledično učinkovito upravljanje njihovih pravic. »Zelo zanimivo je analizirati potrebe tujih organizacij po enostavnejših in boljših sistemskih rešitvah, kot jih poznajo današnji mednarodni sistemi. Prav iz izmenjave različnih praks lahko nastanejo rešitve, ki bodo koristile celotnemu avdiovizualnemu sektorju,« je povedal razvijalec IT rešitev v AIPA Simon Bergant.
Sodelovanje kot priložnost za inovacije
Pomemben del srečanja je bil namenjen povezovanju organizacij različnih velikosti in razvojnih stopenj ter izmenjavi dobrih praks pri razvoju kolektivnega upravljanja pravic. Sogovorniki so se strinjali, da trenutni mednarodni sistemi še vedno ne sledijo v zadostni meri razvoju avdiovizualnega sektorja, kjer postaja natančna identifikacija posameznih ustvarjalnih prispevkov vse pomembnejša. Prav zato so izmenjave izkušenj med organizacijami ključne za oblikovanje novih standardov, podatkovnih rešitev in praks, ki bodo bolje odražali kompleksnost sodobne avdiovizualne produkcije.
Ob tem so poudarili, da prav manjše in mlajše organizacije zaradi svoje prilagodljivosti pogosto hitreje uvajajo inovativne pristope ter pomembno prispevajo k razvoju sodobnih rešitev na področju upravljanja pravic. »Pomembno je sodelovanje med manjšimi in mlajšimi organizacijami, kot je Mrights, ki bodo s svojimi inovativnimi pristopi in procesi krojile prihodnost upravljanja pravic na avdiovizualnem področju,« je poudaril vodja službe delitve avtorskih honorarjev in nadomestil na AIPA Peter Kep.
Mednarodna vpetost AIPA
Srečanje je potrdilo, da bodo prihodnji razvoj kolektivnega upravljanja pravic vse bolj zaznamovali kakovost podatkov, interoperabilnost informacijskih sistemov in tesno mednarodno sodelovanje. Za člane AIPA takšno sodelovanje pomeni spremljanje in soustvarjanje sodobnih rešitev, ki bodo dolgoročno prispevale k učinkovitejši identifikaciji avdiovizualnih del in njihovih imetnikov pravic, preglednejši izmenjavi podatkov ter zanesljivejšemu uveljavljanju in upravljanju pravic tudi v mednarodnem okolju.
VIR: AIPA