Kaj je povzročilo skok cen čez 1000 EUR/MWh?
V torek zvečer, v 15-minutnem intervalu med 19.45 in 20.00, je borzna cena električne energije, oblikovana na trgu za dan vnaprej, na slovenski energetski borzi BSP segla do kar 1.097 EUR/MWh. To je bila v tistem večeru najvišja cena v celotni Evropi.
Osnovni razlog za visoke cene je bil seveda vročinski val in povečana poraba elektrike zaradi delovanja klimatskih naprav, a tako visoko je cena segla zaradi dodatnega dejavnika.
»Na SPOT trgu je bila na dan 30. 6. 2026 v večernih urah cena najvišja v Sloveniji in hkrati najnižja v Avstriji,« nam je pojasnil Jan Bohinec, direktor trgovanja pri našem največjem dobavitelju električne energije in energetskem trgovcu GEN-I. »Glavni razlog za to je bila kombinacija razmer (fundamentov), ki je povzročila mašitev na prenosni povezavi Obersielach-Podlog, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo.«
Po njegovih besedah je bila preostala razpoložljiva kapaciteta oz. RAM (Remaining Available Margin) na tej prenosni povezavi v tistem času nižja kot v enakem času prejšnje dni. »Zato je bilo manj prostora za pretok električne energije med državama, kar je neposredno povzročilo večjo cenovno razliko med Slovenijo in Avstrijo.«
Na visoke cene vplivajo številni dejavniki
Kot rečeno, je bil osnovni razlog za visoke cene v večernih konicah v času vročinskega vala močno povečan odjem elektrike zaradi potreb po hlajenju. »V nekaterih državah je narasel celo za več kot 20 odstotkov glede na odjem pred vročinskim valom,« je dejal Bohinec.
Hkrati pa so morali zaradi visokih temperatur omejevati ali celo zaustavljati proizvodnjo v več jedrskih elektrarnah po Evropi, kar je ravno v času povečanega odejam povzročilo primanjkljaj elektrike, ki ga je bilo treba nadomeščati z dragimi plinskimi elektrarnami. »V Franciji je bilo skupaj kar za 7500 MW primanjkljaja pasovne energije iz nuklearnih enot, na Madžarskem je bila zaradi visoke temperature Donave za 750 MW zmanjšana proizvodnja iz jedrske elektrarne Paks,« je pojasnil Bohinec.
Dodaten pritisk na cene v regiji je po njegovih besedah povzročila neaktivnost nekaterih termoelektrarn v Romuniji, ki so bodisi v remontu bodisi so zaustavljene. Poleg tega se pri visokih temperaturah zniža učinkovitost in razpoložljiva proizvodnja v delujočih termoelektrarnah. »Dodaten ključen dejavnik pa je bila nizka proizvodnja iz vetrnih elektrarn v Evropi, predvsem v Nemčiji, ki je ključna referenca za evropski trg električne energije.«
Skratka, kombinacija povečanega odjema, zmanjšane razpoložljivosti proizvodnih zmogljivosti iz konvencionalnih virov in nizke proizvodnje iz vetrnih elektrarn je povzročila izrazit pritisk na veleprodajne cene električne energije. »Ta je še posebej izrazit v večernih urah, ko je poraba praviloma visoka, proizvodnja iz sončnih elektrarn pa zaradi naravnih danosti minimalna ali je ni,« je zaključil Bohinec.
VIR: ww.nas-stik.si/