Lokalno dogajanje

Do leta 2035 bi lahko bilo na voljo 19 milijard evrov investicij

Slovenija danes sodi med države z razmeroma visoko kakovostjo življenja. Vendar ohranjanje tega standarda ni samoumevno. Država se spopada z demografskimi spremembami, vse ostrejšo mednarodno konkurenco, tehnološkimi premiki in geopolitično negotovostjo. Ob tem ostaja eno ključnih razvojnih vprašanj produktivnost gospodarstva oziroma sposobnost ustvarjanja višje dodane vrednosti.

Od gospodarske uspešnosti so neposredno odvisni javni prihodki, s katerimi financiramo zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, prometno infrastrukturo in druge storitve, ki jih uporabljamo vsak dan. Zato razprava o gospodarstvu ni zgolj razprava o podjetjih. Gre za razpravo o tem, kakšno družbo želimo in kako bomo zagotavljali njeno dolgoročno stabilnost.

Na tem razmisleku je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. Program poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšno razvojno pot mora ubrati Slovenija, če želi v prihodnjem desetletju okrepiti konkurenčnost, povečati produktivnost ter hkrati ohraniti socialno stabilnost in visoko kakovost življenja.

Program Made in Slovenia 2035 predvideva 88 ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji in možnih 19 milijard evrov investicij podjetij za razvoj novih produktov, tehnologij in procesov, digitalizacijo in širitev proizvodnje ter vlaganje v zaposlene.

Slovenija ne začenja na začetku

Razvojni načrti imajo smisel predvsem tam, kjer obstaja dobra osnova za nadaljnji napredek, in Slovenija jo ima. V zadnjih desetletjih je namreč zgradila močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je vključeno v mednarodne verige vrednosti in uspešno nastopa na globalnih trgih. Mnoga slovenska podjetja danes razvijajo specializirane izdelke in rešitve za zahtevne kupce po svetu.

Industrijska tradicija, tehnično znanje, raziskovalni potencial in sposobnost prilagajanja so med glavnimi razlogi, da Slovenija ostaja zanimiva tudi za razvojne investicije. Toda globalna konkurenca se spreminja. Države ne tekmujejo samo s čim nižjimi stroški dela, o njihovem potencialu odločajo inovacije, hitrost razvoja, dostop do znanja, energetska konkurenčnost in sposobnost privabljanja talentov. Pri GZS so prepričani, da mora Slovenija več vrednosti ustvariti doma, z lastnim razvojem, tehnologijami, raziskavami, blagovnimi znamkami in naprednimi poslovnimi modeli.

Jože P. Damjan: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na vprašanje, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let.«

Na predstavitvi programa je prof. dr. Jože P. Damijan poudaril širši razvojni okvir pobude: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda.« Ob tem je poudaril, da program predvideva približno 19 milijard evrov novih investicij do leta 2035 ter opredeljuje razvojne prioritete in ukrepe za prihodnje desetletje.

Damijan je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je ob začetku delovanja nove vlade pripravila GZS, poudaril: »Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, mladi pa bodo priložnosti iskali v tujini.« Po njegovih besedah je razvojni program namenjen gospodarski rasti in ustvarjanju pogojev za višje plače, kakovostnejša delovna mesta in stabilnejše financiranje javnih storitev.

88 ukrepov na devetih področjih

Program Made in Slovenia 2035, ki promovira ukrepe za učinkovitost države in razvoj znanja, združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov. V okviru teh področij predvideva 88 ukrepov in približno 19 milijard evrov razvojnih investicij do leta 2035.

Osrednja ideja je preprosta: razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. Gospodarstvo potrebuje kakovostne kadre, raziskovalne ustanove potrebujejo povezave s podjetji, država mora zagotavljati predvidljivo okolje za investicije, izobraževalni sistem pa kompetence, ki jih bodo zahtevale prihodnje tehnologije. Zato je program osredotočen tudi na raziskovalno infrastrukturo, digitalizacijo in dolgoročne razvojne politike.

Ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije

Ena od pomembnih značilnosti programa je pogled na gospodarstvo kot na povezan sistem, saj posamezne panoge ne delujejo ločeno. Trajnostna mobilnost na primer povezuje avtomobilsko industrijo, elektroindustrijo, nove materiale, logistiko in digitalne tehnologije. Farmacija in biotehnologija potrebujeta močno raziskovalno okolje, dostop do vrhunskih kadrov, investicije in učinkovite postopke. Gradbeništvo se povezuje z lesnopredelovalno industrijo, naprednimi materiali in digitalnim projektiranjem.

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Farmacija in biotehnologija ustvarjata visoko dodano vrednost in krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.«

Poseben primer razvojnega potenciala sta farmacija in biotehnologija. Gre za področji, kjer se prepletajo znanost, raziskave, proizvodnja in visoka dodana vrednost. Po ocenah programa je to ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije, saj lahko ustvarja nova kakovostna delovna mesta ter privablja domače in tuje razvojne investicije. Da gre za področje z velikim razvojnim potencialom, poudarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravila GZS ob nastopu vlade, je farmacijo in biotehnologijo izpostavil kot panogi, ki ustvarjata visoko dodano vrednost, kakovostna delovna mesta, vrhunske kompetence ter krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa: »Slovenska podjetja lahko uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno.« 

Pomembno vlogo imajo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetna inteligenca. Njihova vrednost ni omejena na eno panogo. Z digitalizacijo procesov lahko povečujejo produktivnost v industriji, logistiki, zdravstvu, energetiki in številnih drugih dejavnostih. Na pomen znanja in razvoja je na novinarski konferenci ob začetku dela nove vlade opozorila tudi Aleša Mižigoj, direktorica Medexa. Po njenem mnenju lahko slovenska podjetja uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno. Kot je poudarila, lahko Slovenija konkurira predvsem »z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo«. Ta usmeritev je tudi eno ključnih izhodišč programa Made in Slovenia 2035.

Zakaj je vse to pomembno za ljudi

Pojmi, kot so produktivnost, dodana vrednost ali konkurenčnost, imajo zelo konkretne posledice za življenje ljudi. Z višjo dodano vrednostjo je več možnosti za rast plač in kakovostnejša delovna mesta, več možnosti za strokovni razvoj mladih in več razlogov, da svoje kariere gradijo doma. Pomeni tudi več sredstev za javne storitve, od zdravstva in šolstva do dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Močno gospodarstvo lahko prispeva k razvoju regij, saj podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v lokalno okolje in velikokrat podpirajo lokalne športne, kulturne in skupnostne projekte. Hkrati omogoča večjo odpornost države v obdobjih gospodarskih ali geopolitičnih pretresov, zato je višja produktivnost pomemben pogoj, da Slovenija ohrani raven storitev in življenjskega standarda, ki ga prebivalci pričakujejo.

Razvoj se začne pri izvedbi

Sloveniji v razvojnih dokumentih praviloma ne manjka ambicij, velik izziv je njihovo uresničevanje, zato se program Made in Slovenia 2035 posveča vprašanju, kako razvojne cilje pretvoriti v konkretne korake – v stabilno in predvidljivo poslovno okolje, hitrejše postopke umeščanja investicij v prostor, podporo raziskavam in inovacijam, razvoj kadrov ter digitalizacijo države in gospodarstva. Prav tako pomeni razvojne politike, ki temeljijo na širšem družbenem soglasju.

Dolgoročni razvojni projekti zahtevajo čas, investicije in sodelovanje različnih deležnikov. Brez tega ostanejo tudi najboljše strategije zgolj na papirju.

Povezani ustvarjamo prihodnost

Noben razvojni preboj ne nastane po zaslugi enega samega akterja. Podjetja potrebujejo znanje in ljudi. Raziskovalne ustanove potrebujejo stik z gospodarstvom. Izobraževalni sistem mora slediti prihodnjim potrebam trga dela. Država pa mora ustvarjati razmere, v katerih se razvojne pobude lahko uresničijo.

Program Made in Slovenia 2035 se zato predstavlja kot širši okvir za razvojni dogovor. Njegovo osrednje sporočilo je, da prihodnosti Slovenije ne bodo oblikovali posamezni sektorji vsak zase, ampak skupno sodelovanje.

Če želi država do leta 2035 ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta, močnejše regije in vzdržne javne sisteme, bo morala razvoj razumeti kot skupni projekt. Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in ustvarjalne ljudi. Vprašanje je, kako bo znala povezati in uresničiti potencial vseh ljudi in podjetij.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »K sodelovanju in povezovanju pozivamo vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor.« 

Sodelovanje različnih deležnikov je bilo osrednje sporočilo junijske novinarske konference GZS. Kot so poudarili sogovorniki, Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in politične cikle ter omogočil dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. To sporočilo najbolje povzame Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati. Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.« 

VIR: Gospodarska zbornica Slovenije