8. zasedanje Evropskega odbora za UI: od evropskega pravnega okvira k njegovi izvedbi
V ospredju razprav so bili Evropski sveženj za tehnološko suverenost, predlog Akta o razvoju oblaka in umetne inteligence, Digitalni omnibus o umetni inteligenci, nacionalno izvajanje Akta o umetni inteligenci, organizacija dela Evropskega odbora za UI ter preglednostne obveznosti iz 50. člena Akta o umetni inteligenci. Posebna pozornost je bila namenjena tudi pripravam na začetek uporabe pomembnega dela obveznosti, ki bodo začele učinkovati 2. avgusta 2026, vključno s pravili glede prepovedanih praks, transparentnosti in UI pismenosti.
Republika Slovenija je v razpravah poudarila pomen vključujoče evropske tehnološke suverenosti, ki mora biti dostopna tudi manjšim državam članicam, malim in srednje velikim podjetjem, raziskovalnim organizacijam, javnemu sektorju ter manjšim jezikovnim skupnostim. Slovenija je izpostavila tudi pomen razvoja zaupanja vrednih, varnih in večjezičnih umetnointeligenčnih rešitev, ki bodo upoštevale evropsko jezikovno in kulturno raznolikost.
V okviru razprave o nacionalni implementaciji Akta o umetni inteligenci je Slovenija predstavila svoj izvedbeni model, ki vključuje imenovanje pristojnih organov, vlogo AKOS kot osrednjega organa in enotne kontaktne točke, sodelovanje sektorskih nadzornih organov ter vzpostavitev koordinacijskega mehanizma za usklajeno izvajanje nadzora.
Zasedanje je potrdilo, da se evropska razprava o umetni inteligenci vse bolj premika v fazo izvedbe: k vzpostavljanju učinkovitih institucij, jasnih nadzornih praks, podpore inovacijam ter krepitve zaupanja javnosti v varno in odgovorno uporabo umetne inteligence. Za Slovenijo je sodelovanje v Evropskem odboru za UI pomembno tudi z vidika pravočasnega vključevanja v evropske razprave, izmenjave dobrih praks in uveljavljanja nacionalnih prioritet pri nadaljnjem razvoju evropskega sistema upravljanja umetne inteligence.
VIR: Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo