lokalnodogajanje.si

29 Apr

lokalno dogajanje

Skoraj polovica Slovencev ne bere: knjige izgubljajo boj z zasloni

Petra Znoj

April, mesec knjige, vsako leto odpira isto vprašanje: koliko pravzaprav beremo Slovenci? Odgovor ni enoznačen.

Povprečen bralec letno prebere približno osem knjig.

Čeprav knjige ostajajo del našega vsakdana, podatki kažejo, da se naše bralne navade spreminjajo – in ne nujno v smer, ki bi si jo želeli. Po zadnji raziskavi o bralni kulturi v Sloveniji iz leta 2024, ki jo je financirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, skoraj polovica prebivalcev še vedno poseže po knjigi. A številke razkrivajo tudi drugo plat: kar 42 odstotkov ljudi knjig sploh ne bere.

Če pogledamo nekoliko globlje, je slika še bolj zgovorna. Tistih, ki berejo večkrat na teden, je le še okoli 28 odstotkov. Povprečen bralec letno prebere približno osem knjig, pri čemer se povečuje delež tistih, ki berejo le občasno – enkrat do trikrat na mesec. Hkrati pa upada število tako imenovanih intenzivnih bralcev, ki bi letno prebrali več kot 20 knjig.

Bralna pismenost

Slovenski otroci vse slabše berejo – zakaj nas mora skrbeti?

Tudi Miha Kovač, redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, opozarja na podoben trend: »Zmanjšuje se število tistih, ki ne berejo nič, hkrati pa tudi število tistih, ki berejo veliko. Takih, ki letno vzamejo v roke več kot tri knjige, je danes le še približno tretjina.«

Knjižnice ostajajo – a bralci se spreminjajo

Da imajo knjige še vedno svoje mesto v naših življenjih, potrjujejo tudi podatki iz Mestne knjižnice Ljubljana. Izposoja knjig se po pandemiji sicer še ni povsem vrnila na raven iz leta 2019, vendar se zadnja leta znova povečuje. A tudi tu se kaže pomembna sprememba: »Razlikujejo se bralci – eni berejo zelo veliko, drugi pa precej manj,« ugotavljajo v knjižnici.

Med najbolj izposojenimi knjigami tako najdemo raznolik nabor – od sodobnih slovenskih romanov, kot sta dela Tadeja Goloba in Bronje Žakelj, do svetovnih uspešnic in klasike, kot je Dostojevski. To kaže, da zanimanje za branje obstaja, a je razpršeno in pogosto odvisno od trenutnih trendov.

Mladi berejo drugače

Posebno poglavje so mlajše generacije. Čeprav pogosto slišimo, da mladi ne berejo več, raziskave kažejo nekoliko bolj kompleksno sliko. Kot poudarja Kovač, pri mladih ne opažamo drastičnega upada branja, vendar se spreminja način: berejo več v angleščini, posegajo po lažjih vsebinah, hkrati pa njihova bralna pismenost v slovenščini upada.

Svetovni dan knjige

Praznik knjige in branja

Podobno opažajo tudi v knjižnicah. Branje pri dijakih je pogosto povezano predvsem s šolskimi obveznostmi, prosti čas pa prevzemajo družbena omrežja, video vsebine in druge digitalne platforme. Kljub temu lahko prav te platforme, denimo trendi na BookToku ali filmske priredbe, ponovno spodbudijo zanimanje za posamezne knjige.

Branje kot navada – ali privilegij?

Na bralne navade močno vpliva tudi okolje, v katerem odraščamo. Raziskave kažejo, da tisti z večjimi domačimi knjižnicami berejo več, pomembno vlogo pa ima tudi zgled staršev. A ta ni vedno samoumeven: le 17 odstotkov staršev otrokom bere vsak dan, še petina večkrat tedensko.

Razlogi za upadanje branja otrokom so pogosto preprosti – pomanjkanje časa in dejstvo, da ljudje raje posežejo po televiziji ali telefonu. V ozadju pa se skriva širši problem: branje izgublja mesto kot ena ključnih prostočasnih dejavnosti.

Zasloni proti knjigam?

Vpliv digitalnega sveta je pri tem neizogiben. Kot pojasnjuje Kovač, nas različni mediji učijo različnih sposobnosti. »Zasloni nas vadijo v hitrem preklapljanju pozornosti, knjige pa v poglobljenem razmišljanju,« pravi.

Bralne navade obsojencev

Zaporniki na Dobu najraje prebirajo Da Vincijevo šifro, Botra in kriminalke

To pomeni, da branje knjig ni le kulturna dejavnost, temveč tudi trening za koncentracijo, razumevanje in empatijo. Če prevladajo zgolj digitalne vsebine, obstaja nevarnost, da postajamo vse bolj površni.

Kje smo v Evropi?

Če se primerjamo z drugimi državami, Slovenija po besedah Miha Kovač sodi v spodnji srednji razred bralnih kultur v Evropi – nekje med državami, kot sta Poljska in Latvija. To pomeni, da nismo na repu, a tudi ne med državami, kjer je branje globoko zasidrano v vsakdan.

Takšna uvrstitev ni le kulturno vprašanje, ampak ima širše družbene posledice. Bralne navade so namreč tesno povezane z bralno pismenostjo, ta pa vpliva na to, kako razumemo svet okoli sebe. Družbe, v katerih ljudje več berejo, so praviloma tudi bolj inovativne, saj so posamezniki bolje opremljeni za razumevanje kompleksnih informacij in ustvarjalno razmišljanje.
Hkrati ima branje pomembno vlogo pri razvoju demokratične kulture. Ljudje, ki berejo, lažje prepoznavajo manipulacije, bolj kritično presojajo informacije in so manj dovzetni za poenostavljene razlage. Knjige namreč zahtevajo zbranost in poglobljeno razmišljanje, kar je v nasprotju s hitrim, pogosto površnim konzumiranjem vsebin na spletu.

Ne nazadnje pa branje vpliva tudi na naš odnos do drugih. Še posebej leposlovje nas uči vživljanja v različne like in perspektive, s tem pa krepi empatijo, strpnost in razumevanje. Kot opozarja Kovač, lahko pomanjkanje teh sposobnosti vodi tudi v večjo agresivnost v družbi – ljudje, ki težje ubesedijo svoja čustva in misli, jih pogosteje izražajo na druge načine.

Kako naprej?

Kljub izzivom pa se na področju bralne kulture veliko dogaja. Prek različnih programov in projektov Javna agencija za knjigo Republike Slovenije sistematično podpira bralne programe, literarne dogodke in nacionalne pobude, s katerimi poskuša knjigo približati različnim generacijam. Med najbolj prepoznavnimi je projekt Rastem s knjigo, v okviru katerega vsako leto izbrano knjigo slovenskega avtorja ali avtorice prejme celotna generacija sedmošolcev in dijakov prvih letnikov srednjih šol – skupaj približno 50.000 mladih.

A to je le del širše slike. Agencija sofinancira tudi številne projekte bralne kulture, literarne festivale, gostovanja avtorjev in dejavnosti knjižnic po vsej Sloveniji. Pomemben poudarek je na tem, da knjiga ne ostane le v šolah ali knjižnicah, ampak postane del vsakdanjega življenja – tudi v lokalnih skupnostih in manjših krajih.

kriteriji za izbiro knjig

Domače branje: zakaj ga učenci pogosto ne marajo?

Posebno vlogo imajo projekti, ki nagovarjajo najmlajše. Prav zgodnje srečanje s knjigo in branje v družini sta po ugotovitvah raziskav ključna za razvoj trajnih bralnih navad. Če otrok odrašča v okolju, kjer so knjige samoumevne, obstaja precej večja verjetnost, da bo bral tudi kot odrasel.

Hkrati se vse več pozornosti namenja tudi ranljivim skupinam in tistim, ki imajo do knjige težji dostop. Programi, ki povezujejo kulturo, socialno vključevanje in izobraževanje, skušajo branje približati tudi tistim, ki jih klasične oblike ne dosežejo.
Če želimo, da knjiga ostane del našega vsakdana, bo treba branje znova postaviti ob bok drugim oblikam preživljanja prostega časa. Ne kot obveznost, temveč kot nekaj, kar nas bogati – in kar v svetu hitrih informacij morda potrebujemo bolj kot kadarkoli prej.

Top 10 najbolj izposojenih knjig (marec 2026)

VIR: https://svet24.si/