Bralno društvo s pozivom DZ k obravnavi knjige kot strateškega vprašanja družbenega razvoja
Bralno društvo Slovenije je novoizvoljeni DZ pozvalo, naj knjigo in branje obravnavajo kot strateško vprašanje družbenega razvoja, dostop do knjige pa kot vprašanje socialne pravičnosti in pravice do znanja. Med drugim so se zavzeli za določitev namenske proračunske postavke za nakup kakovostnih sodobnih knjig v vseh šolskih knjižnicah.
Poziv v obliki odprtega pisma so utemeljili na domačih in mednarodnih raziskavah, kot je Pisa, ki že več let opozarjajo na upad razumevanja prebranega in motivacije za branje med mladimi. “Različna poročila v našem prostoru pa prinašajo vpogled v vse nižje dosežke. Hkrati knjiga in branje izginjata iz domačega okolja. Knjiga, sploh pa ne kakovostna, ni več samoumevni del otroštva. Otrok brez dostopa do knjižnih vsebin v domačem okolju je zato v veliki meri odvisen od tistega, kar mu ponudi šola,” so zapisali v društvu.
Prepričani so, da se bralna pismenost začne z dostopom, dostop pa se začne z zagotovljenimi sredstvi, zato so novoizvoljene poslance in poslanke opozorili, da bi bila potrebna jasno zakonsko določena namenska proračunska postavka za nakup kakovostnih sodobnih knjig v vseh šolskih knjižnicah, skladno z načeli Manifesta o šolskih knjižnicah IFLA/Unesco.
Kot so zapisali, velika večina šolskih knjižnic v Sloveniji še vedno nima zagotovljenih namenskih proračunskih sredstev za nakup kakovostnih sodobnih knjig, kljub pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe iz leta 2003, ki predpisuje letno nakup ene knjige na šolarja in petih knjig na strokovnega delavca šole.
“Denar za knjižnične nakupe je del splošnih materialnih stroškov, zato je izpostavljen letnim improvizacijam in neenakostim. Posledica so zastareli knjižnični fondi in vse večje razlike med šolami. Tam, kjer je lokalno okolje močnejše, imajo učenci več dostopa. Drugje bistveno manj,” so izpostavili v društvu. Po njihovi oceni takšna ureditev ustvarja neenak dostop do znanja znotraj sistema, ki naj bi to neenakost odpravljal. Stanje pa bo dodatno poslabšal 9. aprila letos sprejeti pravilnik o učbeniškem skladu, ki ni upošteval nobene predlagane izboljšave, ki jih je pripravila knjižničarska stroka.
V društvu so prepričani, da bi šolska knjižnica morala biti prostor, ki izenačuje možnosti, in kjer ima vsak otrok – ne glede na socialno ozadje, kraj bivanja ali finančne zmožnosti staršev – dostop do kakovostnih, sodobnih, vsebinsko raznolikih knjig. Tako pa je prisotnost knjige in branja v vrtcih in šolah pogosto prepuščena osebni zavzetosti posameznikov.
“A dostop do branja ne bi smel biti odvisen od entuziazma, temveč od sistema. (…) Če naj šolski prostor res deluje kot korektiv socialnih razlik, potem mora zagotavljati kakovostno knjižnično zbirko v vsaki šoli,” so med drugim še zapisali.
Odprto pismo, ki so ga sopodpisali tudi predstavniki sorodnih društev in organizacij, kot so Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Javna agencija za knjigo RS, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Društvo slovenskih pisateljev, so na DZ naslovili v aprilu kot mesecu knjige, v katerem je bil 2. april izbran za mednarodni dan knjig za otroke ter 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic.
VIR: https://megafon.si/