Thumb
20 Apr

ELES 3000: instalacija v živalskem vrtu

Družba Eles je v sodelovanju s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter ljubljanskim živalskim vrtom zaključila projekt Eles 3000, v okviru katerega so postavili instalacijo Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja. Avtorsko jo podpisujejo umetnik Brad Downey, biologinja dr. Martina Modic in arhitekt Luka Murovec.

Projekt izhaja iz javnega poziva iz poletja 2023, na katerega je prispelo 21 prijav. Komisija, v kateri so sodelovali predstavniki umetnosti, energetike in prostora, je izbrala rešitev, ki združuje znanstveno razlago tal z javno predstavitvijo.


Tla kot ključni ekosistem

Instalacija prikazuje tri sloje tal. Zgornji sloj predstavlja območje največje biotske aktivnosti, kjer mikroorganizmi, glive in korenine omogočajo kroženje hranil. Srednji sloj deluje kot rezervoar vode in mineralov, spodnji pa kot kamninska osnova. Po znanstvenih ocenah tla vsebujejo velik delež svetovne biotske raznovrstnosti in imajo pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika, saj ga zadržujejo več kot ozračje in vegetacija skupaj.

Uroš Salobir (FOTO: Mare Bačnar / Naš stik)

»Danes ne predstavljamo zgolj umetniške instalacije, temveč projekt, ki temelji na sodelovanju in razmisleku. Skulptura nas opominja, da je vse, kar vidimo, odvisno od tistega, kar pogosto spregledamo – življenja pod našimi nogami,« je povedal direktor področja za strateške inovacije Uroš Salobir iz Elesa.

Strokovne analize kažejo, da intenzivno kmetijstvo, urbanizacija in onesnaževanje zmanjšujejo biotsko raznovrstnost tal, podnebne spremembe pa dodatno vplivajo na temperaturo in vlago v tleh. Velik delež tal je po mednarodnih ocenah že degradiran, kar omejuje njihovo sposobnost za pridelavo hrane, zadrževanje vode in vezavo ogljika. 

ELES projekt umešča v kontekst upravljanja infrastrukture, ki poteka skozi naravna okolja. »Kot upravljalci elektroenergetskega sistema ne delujemo zgolj v tehničnem prostoru, temveč v živem ekosistemu. Naša infrastruktura poteka skozi okolja, ki jih soustvarjajo ljudje, živali in rastline,« je dejal Salobir. »Iskanje ravnotežja med zanesljivo oskrbo z električno energijo in varovanjem narave je v našem DNK,« je dodal.

Rok Žnidaršič (FOTO: Mare Bačnar / Naš stik)

Energetika in prostor

Projekt kot primer povezovanja različnih področij izpostavlja tudi Mestna občina Ljubljana. »Živalski vrt Ljubljana se bo v prihodnjih letih razvijal v biodiverzitetno središče, ne le Ljubljane, temveč širše države,« je dejal ljubljanski podžupan Rok Žnidaršič. Po njegovih besedah so takšni projekti pomembni, ker odpirajo prostor za razmislek o prihodnjih prilagoditvah družbe. »Spremembe, ki prihajajo, bodo vplivale na naše preživetje. Ključne bodo prilagoditve, ki jih bomo morali narediti sami,« je še poudaril. 


VIR: Naš Stik