Izjava guvernerja ob polletnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke
Njihove posledice, predvsem vpliv na gospodarsko aktivnost in povečanje inflacije preko cen energentov, se že kažejo, njihova jakost pa bo odvisna od trajanja napetosti. Ob okrepljeni ekonomski negotovosti MDS tako v najnovejših napovedih podobno kot v prejšnjih napovedih pričakuje nadaljevanje upočasnjene svetovne gospodarske rasti, podobno velja tudi za evrsko območje.
V razpravah v sklopu zasedanj ugotavljamo, da so se razmere v svetu z nastopom vojne v Iranu poslabšale, negotovost pa povečala. Realizacija geopolitičnih tveganj preko visokih cen nafte in drugih energentov namreč povečuje verjetnost nastopa stagflacije. To velja tudi za evrsko območje.
V teh razmerah MDS torej ohranja oceno, da bo svetovna rast upočasnjena tudi v letu 2026, podobno kot v letu 2025. Posledično je MDS v svojih najnovejših napovedih svetovno gospodarsko rast glede na januarske napovedi še nekoliko znižal. V svojih aprilskih napovedih za leto 2026 tako napoveduje 3,1 % rast BDP, v letu 2027 pa 3,2 %, za evrsko območje pa le 1,1 % v letu 2026, in 1,2 % v letu 2027. Ob tem MDS opozarja, da bi dolgotrajnejša realizacija teh tveganj lahko bistveno pripomogla k poslabšanju gospodarskih razmer v prihodnosti.
MDS za Slovenijo za leto 2026 pričakuje nekoliko nižjo gospodarsko rast (2,0 %) kot ob prejšnji, jesenski napovedi (2,3 %). Je pa MDS navzgor popravil napoved inflacije, tako da ta za letos znaša 2,9 %.
V Banki Slovenije bomo nove napovedi kot običajno predstavili junija. Aktualni kazalniki sicer kažejo na postopno okrevanje gospodarske rasti v letu 2026, vendar bo ta ob porastu cen energentov zaznamovana z nekoliko višjo inflacijo, kot je bilo predvideno v zadnjih decembrskih napovedih.
Odziv denarne politike
Na aktualne razmere povišanih tveganj se tako kot običajno odzivamo tudi v Svetu ECB. Na zadnjem zasedanju smo se sicer odločili, da ob takrat nejasnih obrisih razsežnosti konflikta na Bližnjem vzhodu obrestne mere ohranimo nespremenjene. Ob zavedanju, da se postopoma uresničuje scenarij, pri katerem konflikt ne bo razrešen hitro, poudarjam, da smo v Svetu ECB pripravljeni odločno reagirati, če bo to potrebno. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo tako še naprej usmerjene v naš cilj, da se stabilizacija srednjeročno stabilizira pri 2 %. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike.
Stanje v slovenskem bančnem sistemu
V negotovih razmerah slovenski bančni sistem nadaljuje z dobrim poslovanjem. Lanski čisti dobički bank so bili znova nadpovprečno visoki in so znašali na ravni sistema 882 milijonov evrov, kar je sicer nekoliko manj kot v letih 2023 in 2024. Izgledi za splošno raven sistemskih tveganj v bančnem sistemu so se v zadnjem polletju sicer po naši oceni nekoliko poslabšali. Povišana tveganja izhajajo pretežno geopolitičnih trenj v mednarodnem okolju in se odražajo tudi na kibernetski varnosti, preostala tveganja pa še vedno ocenjujemo kot nizka do zmerna. Na uspešno soočanje bančnega sistema s šoki iz okolja v Banki Slovenije prispevamo s preventivnimi in v krepitev odpornosti naravnanimi ukrepi makrobonitetne politike.
VIR: Banka Slovenije