Odziv Mladinskega sveta Slovenije na Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika (ZUŠSP-1)
Mladinski svet Slovenije kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij pod svojim okriljem združuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami in je tudi nacionalni zastopnik mladih na evropskem nivoju, ki že vrsto let aktivno spremlja in soustvarja politike na področju položaja mladih in zaposlovanju mladih.
Leta 2025 je Mladinski svet Slovenije izdal Mnenjski dokument o zaposlovanju mladih (MSS-243-25). V dokumentu smo navedli 15 najbolj perečih izzivov s katerimi se soočajo mladi na trgu dela in predlagali konkretne ukrepe, med drugim tudi ozaveščanje in spodbujanje socialnega podjetništva ter uvedbo davčnih olajšav za mlade podjetnike.
Kot enega izmed ukrepov smo predlagali uvedbo davčnih olajšav za mlade podjetnike do dopolnjenega 29. leta starosti. Te olajšave bi lahko vključevale nižjo stopnjo davka na dohodek mladih podjetnikov v prvih petih letih delovanja, možnost znižanja prispevkov za krajše časovno obdobje, možnost odloga plačila prispevkov v začetni fazi poslovanja ter olajšave pri nakupu osnovnih sredstev. Poleg finančnih spodbud predlagamo tudi enostavnejše administrativne postopke, ki bi mladim omogočili lažji vstop na trg.
Na Mladinskem svetu Slovenije pozdravljamo ukrepe, ki so namenjeni lajšanju izzivov mladih podjetnikov ob začetku svoje podjetniške poti (nižanje začetnih stroškov poslovanja, odprava administrativnih ovir in lažje pridobivanje finančnih virov). Želimo si, da bi zakon pozitivno prispeval k podjetništvu med mladimi, spodbudil inovativnost in ustvarjanje delovnih mest ter prispeval h gospodarski rasti na lokalni in nacionalni ravni, zato podpiramo razpravo o zakonu, pri čemer pa moramo biti vključeni vsi akterji in analizirane vse pozitivne in negativne posledice tovrstnega zakona.
Hkrati opozarjamo, da lahko hitro sprejemanje tovrstnega zakona brez proučitve vseh posledic povzroči hude negativne posledice na povečanje prekarizacije, nadomeščanje rednih oblik dela ter rušenje stabilnosti zaposlitev mladih. Takšno - prekarno delo je prepogosto slabo plačano, nima rednega dela in prevečkrat nadomešča redne oblike dela, predpisane z Zakonom o delu in delovnih razmerjih. Izpostavljamo tudi, da je nujno potrebno urediti dostop mladih do socialnih pravic, kot je na primer bolniška odsotnost z dela, ki ni urejeno niti v obliki študentskega dela niti v obliki študentskega s.p. kot ga predlaga zakon. Slovenija namreč že danes sodi med države EU z najvišjim deležem mladih v začasnih zaposlitvah - skupaj s Španijo, Italijo in Romunijo, kjer je delež začasno zaposlenih med mladimi blizu polovice (Eurostat / ETUC, 2024). Zakoni, ki brez ustreznih varovalk uvajajo nove fleksibilne oblike dela, tako le krepijo že obstoječo ranljivost mladih na trgu dela.
Nadalje ugotavljamo, da je zakon ob koncu leta 2025 že obravnaval Državni svet RS, ki zakona ni podprl, sindikati pa so ob sprejemanju slednjega ostro nasprotovali sprejemu, saj da ta pospešuje prekarno delo in povzroča dodatno nevarnost za stabilnost zaposlitev mladih. Negativno mnenje o zakonu je v preteklih dneh izrazila tudi krovna študentska organizacija (ŠOS).
V Mladinskem svetu Slovenije pozdravljamo zakone, ki bi olajšali življenje mladih in njihov položaj na trgu dela, ob tem pa izpostavljamo, da morajo biti ukrepi, ki tako globoko posegajo v socialni položaj mladih skrbno premišljeni, razdelani in usklajeni, nikakor pa mladi ne smemo postati žrtev hitrega sprejemanja ukrepov s ciljem dvigovanja popularnosti politikov.
Naj geslo, ki ga večkrat slišimo med politiki "Nič o mladih, brez mladih!" ne bodo le besede, ampak vodilo vsem političnim strankam pri sprejemanju zakonodaje, ki vpliva na položaj mladih.
Pripravljalce zakona pozivamo, da v razpravo in aktivno soustvarjanje zakona vključijo vse relevantne akterje in predstavnike mladih - Mladinski svet Slovenije, ter skupaj v dialogu najdemo najbolj učinkovite ukrepe za položaj mladih. Ponovno, 15 konkretnih ukrepov, smo mladi že zajeli v mnenjskem dokumentu, ki je javno dostopen in pozivamo odločevalce k pripravi ukrepov, ki smo jih identificirali mladi znotraj nacionalnih mladinskih organizacij.
VIR: O-STA