Dravske elektrarne se pospešeno pripravljajo na prenovo HE Formin
Andrej Tumpej je že celotno delovno dobo zaposlen na Dravskih elektrarnah Maribor in si je v več kot treh desetletjih s sodelovanjem pri različnih projektih in na različnih delovnih mestih nabral ogromno izkušenj. Konec minulega leta je bil po odstopu dotedanjega direktorja Damjana Semeta imenovan za generalnega direktorja Dravskih elektrarn, podjetje pa naj bi vodil do imenovanja novega generalnega direktorja oziroma največ šest mesecev.
Tumpej je sicer Dravske elektrarne vodil že med letoma 2017 in 2021, tako da mu soočanje s številnimi izzivi, ki so pred podjetjem, ni tuje. Z njim smo se pogovarjali o letošnjih proizvodnih načrtih in aktualnih razvojnih projektih.
Za Dravskimi elektrarnami je hidrološko eno slabših let. Kako pa kaže s proizvodnjo na začetku tega leta?
Lani je bila hidrologija res precej slabša kot prejšnja leta oziroma slabše je bilo le še leta 2022, kar se je poznalo tudi na proizvodnji. Lani smo tako proizvedli »le« 2.200 GWh električne energije, kar je bilo sicer še vedno 90 odstotkov sprva načrtovane.
Za letos načrtujemo proizvodnjo 2.455 GWh električne energije, v upanju, da si dve slabi hidrološki leti ne moreta slediti. Reka Drava ima namreč kljub zaznanim podnebnim spremembam še vedno dokaj stabilen pretok, čeprav v posameznih mesecih že opažamo določena odstopanja.
Letošnji januar je bil glede na pričakovanja podpovprečen. Verjamemo pa, da bo v nadaljevanju v Alpah zapadlo še precej snega, kar je rezerva za našo proizvodnjo v spomladanskih mescih.
Dravčani v energetskih krogih slovite po tem, da ste po številu pripravljenih proizvodnih projektov precej pred drugimi. Kateri so v ospredju letos?
Letos končujemo enega večjih investicijskih projektov, in sicer prenovo sekundarnih sistemov na devetih agregatih na treh elektrarnah – Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Projekt je trajal tri leta, pri čemer je bilo angažiranih tudi veliko naših zaposlenih. Z zamenjavo sekundarne opreme smo zagotovili obratovanje omenjenih elektrarn še za naslednjih 25 let, to je do roka, ko bo znova potrebna tudi zamenjava osnovne strojne opreme.
Gre tudi za finančno zahteven projekt, katerega vrednost znaša 24 milijonov evrov, in smo ga v celoti speljali v predvidenih časovnih in finančnih okvirih.
Nedavno smo dobili tudi potrdilo o pravnomočnosti izdanega gradbenega dovoljenja za sončno elektrarno na zaprtem odlagališču na Pobrežju v velikosti nekaj manj kot 10 MW, z izgradnjo katere naj bi začeli letos aprila.
Poleg tega nas čaka tudi gradnja sončne elektrarne Zlatoličje-Formin, s čimer naj bi pridobili dodatnih 22 MW. Tudi zanjo pričakujemo pridobitev gradbenega dovoljenja še letos, vzporedno pa že tečejo aktivnosti za izvedbo javnih razpisov za naročilo opreme in izvedbo gradbenih del, tako, da bi lahko z gradnjo začeli takoj, ko bodo vsi ti postopki končani.
V kratkem naj bi končali tudi z gradnjo male HE na Pesnici, katere dokončanje se je sicer zaradi letošnjih zimskih vremenskih razmer nekoliko zavleklo.
Že dlje časa je napovedana tudi temeljita prenova zadnje v verigi dravskih elektrarn HE Formin? Kako poteka izvedba tega projekta oziroma v kateri fazi ste trenutno?
Na rekonstrukciji HE Formin intenzivno delamo, pri čemer je že bila podpisana pogodba za dobavo turbin in generatorjev. Gre za primer elektrarne, katere rekonstrukcija se bo začela natančno po petdesetih letih obratovanja in zajema zamenjavo celotne strojne in sekundarne opreme.
Prenova bo še posebej zahtevna, ker bo hkrati potekala tudi obsežna celovita sanacija dovodnega kanala, ki jo bo treba speljati v času popolne ustavitev elektrarne, to je v roku devetih mesecev.
Kakšna pa je predvidena časovnica prenove?
Do avgusta letos pričakujemo pridobitev gradbenega dovoljenja. Avgusta naslednje leto je nato predvidena ustavitev prvega agregata in decembra še drugega. Ko bosta oba ustavljena, se bodo začele tudi aktivnosti na zaprtju dovodnega kanala in na njegovi sanaciji. Celotna rekonstrukcija HE Formin s sanacijo dovodnega kanala bo trajala približno 13 mesecev - od zaustavitve do vnovične sinhronizacije na omrežje.
S prenovo bomo pridobili tudi dodatno na moči elektrarne oziroma konkretneje 14 MW dodatne moči, s čimer naj bi se letna proizvodnja HE Formin povečala za 7 odstotkov na 590 GWh. Da gre res za obsežen in zelo zahteven projekt, pove tudi podatek o njegovi vrednosti, ki je v grobem ocenjena na 162 milijonov evrov.
Eden vaših večjih projektov je tudi postavitev črpalne elektrarne Kozjak. V zvezi s tem projektom so v javnosti izpostavljena predvsem nasprotovanja, kakšna pa je realna slika?
Prepričani smo, da je glede na vse večji delež obnovljivih virov, ta projekt nujno potreben. V svetu se sicer pospešeno gradijo tudi baterijski hranilniki, ki pa niso konkurenca črpalnim elektrarnam, ampak njihova dopolnitev. Črpalne elektrarne bodo tako še dolgo eden pomembnejših virov za shranjevanje presežkov električne energije in zagotavljanje stabilnega obratovanja elektroenergetskih sistemov.
ČHE Kozjak je bila uvrščena tudi na seznam evropskih projektov skupnega interesa, kar pomeni, da ta projekt presega nacionalne okvire in naj bi kot tak dobil prednost pri načrtovanju tako znotraj države kot v evropskem prostoru.
Uvrstitev na seznam PCI projektov za nas hkrati pomeni, da se lahko zdaj prijavljamo tudi na evropske razpise za sofinanciranje študij in raziskovalnih nalog, ki jih moramo v zvezi s tem projektom še opraviti.
ČHE Kozjak je namreč načrtovana v kavernski izvedbi, kar za sabo potegne še kar nekaj geoloških raziskav, s katerimi bomo zagotovili varno in okolijskim značilnostim območja ustrezno gradnjo projekta.
Trenutno se sicer bližamo zaključku izdelave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje, začenjamo pa tudi s pridobivanjem zemljišč oziroma služnosti za območja, kjer bo potekal priključni daljnovod.
Kako pa poteka komunikacija o tem projektu z vpletenimi lokalnimi skupnostmi, saj nekatere v medijih izpostavljajo, da so premalo slišane?
V Dravskih elektrarnah se skušamo zahtevam lokalnih skupnosti kar se da približati. Tako smo v zadnjih mesecih skupaj z njimi prišli do oblikovanja potreb po dodatnih preverbah določenih elementov projekta, predvsem glede zagotovitve varnost zgornjega zbiralnega bazena.
Ker v Sloveniji za to področje ni ustreznih strokovnjakov, smo zagotovili svetovanje eminentnih institucij iz tujine, ki imajo bogate izkušnje z gradnjo tovrstnih objektov.
Rešujemo tudi vprašanje odvoza viškov materiala, saj si prizadevamo, da bi material, ki bo nastal ob izkopu, v čim večji meri uporabili na kraju samem in tako minimizirali potreben odvoz. Poteka tudi študija glede možnih alternativnih poti, da ne bi bili vezani samo na cestno omrežje, ampak bi lahko v določeni meri uporabili tudi žičnico in tako razbremenili lokalno okolje s cestnim prometom.
Verjetno imate glede izvedbe tega projekta začrtane tudi neke okvirne roke?
Do konca leta 2027 načrtujemo pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. Vzporedno bodo potekale aktivnosti za pripravo razpisov za gradbena dela in opremo. Po optimističnem scenariju naj bi elektrarna z obratovanjem začela v letu 2031 ali 2032, je pa to zelo težko predvideti, ker nam zaradi naših slovenskih »posebnosti« tuje izkušnje pri tem ne morejo kaj dosti pomagati.
Dravske elektrarne so bile med prvimi v državi, ki so zasnovale kar nekaj projektov postavitev večjih vetrnih elektrarn, a doslej še ni prišlo do uresničitve nobenega izmed teh projektov. Ali glede izgradnje vetrnic ostajate optimisti?
Res je, da smo že pred leti postavili ključna izhodišča glede izrabe vetrne energije na našem območju in tudi to, da se zadeve zelo počasi premikajo. Med našimi projekti je najdlje postavitev vetrnega parka Ojstrica, za katero je bil sprejet državni prostorski načrt, a se tudi tu zapleta.
Lokalna civilna iniciativa je namreč vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN, pri čemer je ustavno sodišče odločilo, da ni pristojno za presojo DPN in je pobudo zavrglo.
Precej pripomb in vprašanj lokalne javnosti je bilo podanih tudi v okviru postopka umeščanja v prostor pri projektu VE Rogatec, ki ga vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor. Postopek še traja, tako, da tudi tukaj težko napovemo časovnico prihodnjih aktivnosti. Za oba projekta sicer trdimo, da sta izvedljiva in se jima nismo še odrekli.
K negativnim mnenjem je zagotovo precej prispevala tudi afera z VE Mali log. Kako je z reševanjem te zadeve?
Pravni postopki glede določitev razmerij med investitorjem in izvajalcem so še v teku, tako da tega ne morem komentirati. Naš namen je še vedno, da na tej lokacijo zgradimo novo vetrno elektrarno. Je pa vse odvisno od tega, kako hitro se bodo razrešila vprašanja povezana z odstranitvijo obstoječe in nato z morebitno postavitvijo nove.
V zvezi z vsemi energetskimi projekti se ni mogoče znebiti občutka, da država premalo sodeluje in je vse breme in razreševanje težav prepuščeno investitorjem …
V primeru ČHE Kozjak je treba poudariti, da gre za projekt, ki presega okvir Dravskih elektrarn, gre za projekt nacionalnega pomena. Zato bi vsekakor pričakovali pozitiven odnos do tega in tudi drugih podobnih projektov tudi s strani vseh državnih institucij.
ČHE Kozjak, vetrne elektrarne in drugi obnovljivi viri so namreč pomemben del sprejete nacionalne energetske politike, ki bi morala imeti močno državno podporo. Žal pa se v praksi spet srečujemo s slovenskimi posebnostmi.
VIR: Naš Stik