Baterijska mrzlica, 3. del: Hranilniki kot del proizvodnega portfelja
Baterijski hranilniki električne energije so trenutno najbolj vroča roba v elektroenergetiki. Rastejo kot gobe po dežju, rekordi pa padajo drug za drugim.
HSE nabira izkušnje in se pripravlja na velike naložbe
V družbi HSE, največjem slovenskem proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov, načrtujejo veliko ekspanzijo baterijskih hranilnikov v njihovem upravljanju. Maja naj bi začel delovati njihov prvi lastniški baterijski hranilnik, tj. ob SE Prapretno, z močjo 7 MW in zmogljivostjo 14 MWh.
Prve izkušnje z upravljanjem baterijskih hranilnikov pa že imajo. Trenutno upravljajo baterijo, ki stoji v Kidričevem, s kapaciteto 10 MW/30 MWh. Upravljanje so si zagotovili s pomočjo pogodbe PPA.
»Nekaj mesecev smo poskusno upravljali tudi prvi baterijski hranilnik slovenske izdelave (1,3 MW/2,2 MWh), ki stoji ob tovarni TAB na Prevaljah,« nam je povedal dr. Matjaž Eberlinc, izvršni direktor sektorja proizvodnje na HSE. »Dogovarjamo se za nadaljnje sodelovanje.«
Poskusno upravljajo tudi hibridno sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom, ki stoji nad Trbovljami. »Tukaj gre za nekoliko drugačen koncept, ker je baterija vezana na sončno elektrarno in je namenjena samo za izravnavo proizvodnje sončne elektrarne.«
Sledenje voznemu redu, sistemske storitve in izravnava odstopanj
Baterije, ki jih upravljajo, so del proizvodnega portfelja HSE, je povedal Eberlinc. »Nadzorujemo jih lahko iz svojega centra vodenja. Uporabljamo jih lahko za zagotavljanje dobave energije po voznem redu, sistemske storitve in za izravnavo odstopanj. Zagotavljamo lahko vse tri storitve hkrati, pri čemer si lahko po potrebi za dan vnaprej razporedimo kapacitete, ki bodo služile posameznemu namenu.«
Število ciklov polnjenja in praznjenja je povsem odvisno od razmer na trgu, je povedal Eberlinc. »Se pa v delu leta z več sončnega obsevanja baterijski hranilniki navadno več polnijo čez dan, ko so borzne cene elektrike najnižje ali celo negativne, praznijo pa ob jutranjih in večernih konicah, ko so najvišje. V zimskem času še vedno prevladuje nočno-dnevni režim, torej polnjenje v nočnem času, ko so cene nižje, praznjenje pa v času dnevnih konic.«
Pomoč pri »rampiranju«
Ena pomembnih funkcij je izravnava nihanj v proizvodnji sončnih elektrarn, kot je SE Prapretno. »S pomočjo baterijskih hranilnikov lahko namreč lažje natančno sledilo našemu dnevnemu 'voznemu redu' proizvodnje, s tem pa tudi zmanjšamo odstopanja od predvidene proizvodnje, za izravnavo katerih moramo plačevati Elesu.«
Tudi v drugih pogledih so se baterije izkazale za koristne pri sledenju voznemu redu. »Tak primer je uporaba za potrebe hitrega povečanja proizvodnje iz enega 15-minutnega intervala v drugega – temu rečemo 'rampiranje',« je pojasnil Eberlinc. »Takšnega nenadnega povečanja ali zmanjšanja proizvodnje ni sposobna izvesti nobena velika elektrarna na trgu, baterijski hranilniki pa to sposobnost imajo, s čimer našim elektrarnam omogočijo prehodni čas za povečanje moči in nam zmanjšajo odstopanja od predvidene proizvodnje.«
Zgodba se šele zares začenja
Z baterijskim hranilnikom je po njegovem mnenju smiselno opremiti dejansko vsak večji proizvodni objekt, tudi na primer hidroelektrarne. »Dejstvo je, da s tem lahko zmanjšamo obremenitev agregata, ker baterija prevzame funkcijo prilagajanja trenutnim nihanjem v sistemu in agregatu omogoči, da deluje enakomerneje ter v točki optimalne proizvodnje. Tako kot pri avtomobilu – vožnja s konstantno hitrostjo na daljše razdalje je manj obremenjujoča za motor kot neprestano pospeševanje in zaviranje.«
Zgodba z baterijskimi hranilniki se zanje šele zares začenja. Trenutno so v presoji številne potencialne lokacije. »Ena je pri HE Mariborski otok, na kateri bi hranilnik lahko služil tudi za razbremenitve agregatov HE. Trenutno predvidena kapaciteta je 60 MW. Tudi v Trbovljah, na lokaciji nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, razmišljamo o namestitvi hranilnika – začeli bi z 20 MW. Še večji baterijski hranilnik pa načrtujemo v Šoštanju, in sicer do 300 MW.«
VIR: Naš Stik