Baterijska mrzlica, 2. del: "Najdonosnejša energetska naložba"
Baterijski hranilniki električne energije so trenutno najbolj vroča roba v elektroenergetiki. Rastejo kot gobe po dežju, rekordi pa padajo drug za drugim.
Družba GEN-I, največji slovenski dobavitelj električne energije in od pred kratkim z vstopom na ameriški trg tudi globalni trgovec z energenti, je tudi eden naših največjih agregatorjev prožnosti za elektroenergetski sistem. Investicijski fokus so v zadnjem času povsem usmerili v baterije. »Trenutno so investicije v baterijske hranilnike najdonosnejše, zato smo tudi osredotočeni nanje. Se bomo pa vedno hitro odzivali in prilagajali na spremembe na trgu,« je povedal dr. Rok Lacko, direktor hčerinske družbe GEN-I Invest, ki se ukvarja z upravljanjem investicij v zmogljivosti.
Trenutno sicer največ stavijo na upravljanje baterijskih hranilnikov, ki niso v njihovi lasti. »Podpisane imamo dogovore za upravljanje za 750 MWh kapacitet baterijskih hranilnikov, največ v Bolgariji in Romuniji pa tudi v Sloveniji, pri čemer so ti večinoma manjši,« nam je povedal Gašper Rugelj, vodja službe za ultrakratkoročno optimizacijo in algoritemsko trgovanje.
V Sloveniji je v njihovem portfelju trenutno en velik baterijski hranilnik. Ta je tudi v njihovi lasti. Postavljen je na območju Taluma v Kidričevem. Njegova moč je 12 MW, kapaciteta pa 24 MWh. Poleg tega v Sloveniji upravljajo z več manjšimi hranilniki s skupno močjo okoli 2 MW.
Poleg baterijskih hranilnikov njihovo virtualno elektrarno, s katero lahko ponujajo fleksibilnost pri primanjkljaju ali presežku elektrike v omrežju, sestavlja še za več kot 200 MW drugih virov, med drugim: hidroelektrarne, vetrne elektrarne pa tudi aktivni odjemalci, ki lahko zmanjšajo ali pa povečajo svojo porabo in s tem pomagajo električnem omrežju.
Prioriteta baterij v gospodinjstvih ostaja podpora samooskrbi
Baterijski hranilniki v gospodinjstvih predstavljajo dejansko zanemarljiv delež v skupni zmogljivosti hranilnikov v njihovem upravljanju. »Ko bomo v upravljanje prevzeli vse velike baterijske hranilnike, za katere smo že podpisali pogodbe, bodo hranilniki v gospodinjstvih predstavljali le kak odstotek vse moči hranilnikov v naši virtualni elektrarni,« je dejal Rugelj.
In tudi v prihodnosti ne računajo na bistveno povečanje njihovega deleža. »Če bi me vprašali še eno leto ali dve nazaj, bi rekel, da pričakujem veliko bolj uravnoteženo razmerje med gospodinjskimi in velikimi hranilniki. A cena zadnjih je tako močno upadla, da trenutno pričakujem, da bo takšno razmerje v prid velikim hranilnikom pri nas ostalo tudi v prihodnje. Število manjših baterij se bo sicer dodatno povečevalo, pri čemer pa glede na hitro rast obsega velikih hranilnikov manjši – razpršeni – hranilniki glede na skupni delež po obsegu ne bodo predstavljali več kot 10 odstotkov našega portfelja.«
Pritrdil mu je tudi dr. Rok Lacko. »Razpoložljivost domače baterije za trženje sistemskih storitev je bistveno manjša, cena na kW pa bistveno večja kot pri velikih hranilnikih. Ko to dvoje seštejete, baterije v gospodinjstvih preprosto niso konkurenčne večjim, zato v tem trenutku ne vidimo obetov, da bi postale pomemben igralec na veleprodajnem trgu. Njihov ključni pomen oz. prioritetna naloga je drugje – v podpori pri samooskrbi in zmanjšanju stroškov oskrbe z električno energijo za posamezno gospodinjstvo.«
»Algoritmi se spreminjajo dejansko na dnevni ravni«
Upravljanje njihovega portfelja fleksibilnosti, torej tudi baterijskih hranilnikov, je avtomatizirano. »Algoritmi neprestano spremljajo, na katerem trgu obstaja največji primanjkljaj ali presežek električne energije, in vnaprej pripravijo baterijo, da bo na voljo za podporo omrežju v eno ali drugo smer,« je princip delovanja pojasnil Rugelj.
Algoritme tudi sproti prilagajajo in izboljšujejo. Gre za zelo konkurenčen trg, na katerem ni mogoče z eno rešitvijo preživeti več let, je poudaril. »Tudi če si en mesec zelo dober, te bo v naslednjem mesecu konkurenca že prehitela. Algoritmi se spreminjajo dejansko na dnevni ravni. Pred kratkim sem bil na največjem energetskem sejmu v Essnu v Nemčiji in dejansko na vsaki drugi stojnici so ponujali neko vrsto optimizacije upravljanja baterij.«
Tudi baterija potrebuje počitek
Pri razponu maksimalne napolnjenosti in izpraznjenosti baterije se ravnajo po željah lastnika, navadno pa se gibljejo med 3–5 in 95–97 odstotkov napolnjenosti. »V povprečju posamezna baterija opravi po dva cikla polnjenja in praznjenja na dan.« Pri tem sicer ne gre za to, da bi se baterija tolikokrat v dnevu popolnoma napolnila ali izpraznila, ampak za to, koliko energije baterija prejme in odda v dnevu glede na kapaciteto shranjevanja. »Smer polnjenja ali praznjenja se menja tudi dvajsetkrat dnevno. Vmes pa je tudi kakšno obdobje neaktivnosti, da si malo 'odpočije' in se ohladi.«
Baterije jim najbolj prav pridejo za izvajanje sistemskih storitev, torej izravnavo elektroenergetskih sistemov po naročilu operaterjev omrežij. Običajno jih niti ne uporabljajo za pokrivanje potreb v jutranjih in večernih konicah porabe, nam je povedal Rugelj. To so namreč predvidljive potrebe, ki jih navadno pokrijejo hidroelektrarne in črpalne elektrarne. »Baterije pridejo bolj v poštev za sistemske storitve, pri nepredvidenih nihanjih v sistemu. Tak primer je na primer večji oblak, ki prekrije sončne elektrarne in na hitro zmanjša njihovo proizvodnjo.«
Kot pravijo pri GEN-I, v povprečju približno polovico vse energije iz baterij prodajo za sistemske storitve.
»Kanibalizacija se že pojavlja«
Prihodki od trženja baterij so se zaradi vedno večjega števila ponudnikov že začeli opazno zniževati, je dejal Rugelj. »Kanibalizacija med baterijskimi hranilniki se na nekaterih trgih, na kateroh jih je veliko, že pojavlja, pričakujemo pa, da bo ta pojav v prihodnjih letih še bistveno izrazitejši.«
Je pa res, dodaja, da je bila do zdaj povračilna doba precej kratka, saj je bil trg v zgodnji fazi.
V prihodnje pa bodo po njegovih besedah preživeli tisti, ki bodo znali iz svojih baterij iztisniti največ. »Danes si je še sorazmerno preprosto povrniti investicijo, za kar niti ne potrebujete zelo prefinjenih algoritmov. V naslednjih letih tega ne bo več.«
Glede na to, kaj se je zgodilo z donosnostjo na področju sončnih elektrarn, ostajajo pri ambicijah za naložbe v lastne baterijske hranilnike previdni, je povedal Rok Lacko. »Na področju sončnih elektrarn nas je hitro poslabšanje razmer za naložbe vse nekoliko presenetilo. Na podlagi teh izkušenj smo na področju naložb v baterijske hranilnike nekoliko previdnejši.«
Kljub temu pa načrtujejo, da se bo njihov portfelj lastniških baterij v prihodnjih treh letih povečal na 200–300 MW. Obenem poudarjajo, da ključna dodana vrednost za GEN-I in njihove poslovne partnerje bolj kot iz lastništva baterij izhaja predvsem iz optimizacije in agregacije različnih virov fleksibilnosti.
Hranilniki zamenjali sončne elektrarne
Baterijske hranilnike pa prek druge hčerinske družbe, GEN-I Sonce, postavljajo tudi za druge investitorje. Družba, ki si je ime zgradila predvsem s postavljanjem sončnih elektrarn, je zdaj zagnala tudi dejavnost postavljanja hranilnikov. »Predvsem velikih, seveda pa še vedno ponujajo tudi hranilnike za podjetja in gospodinjstva. Nam pa je v interesu, da te hranilnike nato za lastnika tudi upravljamo,« je povedal Lacko.
VIR: Naš Stik