GZS opravila oceno gospodarskih delov programov osmih političnih strank po devetih področjih Made in Slovenia 2035 (MiS 2035)
GZS je jeseni lani skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. V njem je opredeljenih 88 ukrepov, s katerimi lahko zagotovimo učinkovitejše poslovno okolje ter pospešen razvoj slovenske industrije in gospodarstva, ki je usklajen z globalnimi trendi in specifičnimi konkurenčnimi prednostmi slovenskega gospodarstva. Primerjalna ocena z navedbami strank pri posameznih predlogih je v prilogi tega sporočila.
GZS se je opredelila do gospodarskih delov političnih programov osmih najvišje uvrščenih političnih strank, ki so bile navedene na spletni strani Volilna napoved (https://volilna-napoved.si/) v januarju 2026, in sicer (razvrščeno po abecednem vrstnem redu) Demokrati, Gibanje Svoboda, Levica, NSi, Prerod, Resni.ca, SD in SDS.
Na področju davčnega okvirja tri stranke predlagajo davčne razbremenitve podjetij, predvsem z znižanjem statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali pa le za izbrane dejavnosti ali manjša podjetja. Pogledi glede obsega in ciljev ukrepov so precej različni, ena stranka pa bi obremenitve celo povečala. Pri dohodnini več strank podpira postopno zviševanje splošne olajšave, nekatere pa tudi posebnih olajšav, zlasti za mlade ali strokovnjake iz tujine, ter nekatere prilagoditve davčnih pravil. Sistemske rešitve za konkurenčnost gospodarstva večinoma manjkajo, saj stranke ne naslavljajo ugodnejše obravnave napotenih delavcev, ali posebne davčne obravnave holdingov, del predlogov pa bi z višjimi prispevki celo povečal stroške dela. Le ena od strank predlaga drugačno obdavčitev opcij in spodbud za razvoj startupov in scaleupov. Uvedbo razvojne kapice podpira pet strank.
Izziv konkurenčnih cen energije ni prioritetno področje za stranke, pogledi so zelo raznoliki. Stranke omenjajo podporo tako OVE kot JEK2.
Večina strank prepoznava pomen boljšega dostopa do financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, predvsem prek razvoja finančnih instrumentov, tehnološke modernizacije in večjega povezovanja javnih in zasebnih virov. Izjema je ena stranka, ki omenja oblikovanje posebnega sklada za inovacije in strateške projekte po modelu javno-zasebnega partnerstva. Programi večinoma ne naslavljajo stabilnega financiranja raziskav in razvoja, vključevanja mid-cap podjetij ter ciljno usmerjenih mehanizmov za inovacijsko infrastrukturo in regionalni razvoj.
Le štirje politični programi imajo na področju internacionalizacije razmeroma konkretne usmeritve. Največje ujemanje s strategijo Made in Slovenia 2035 je pri poudarku na podpori malim in srednje velikim podjetjem, diverzifikaciji izvoznih trgov, vzpostavitvi mednarodne mreže gospodarskih predstavništev na perspektivnih trgih ter aktivnem vključevanju slovenskih podjetij v nove globalne verige vrednosti. V nekaterih programih se pojavlja tudi usmeritev v širitev na nove, hitro rastoče trge ter krepitev gospodarskih odnosov z največjimi svetovnimi gospodarstvi. Cilji v programih strank so pogosto podobni strateškim usmeritvam gospodarstva, vendar so konkretni mehanizmi izvajanja in finančni instrumenti večinoma premalo opredeljeni.
Programi političnih strank pri učinkovitosti države večinoma ponavljajo splošne ukrepe, pogosto manjkajo jasni ukrepi in merljivi cilji. Polovica strank je izpostavili potrebo po pospešenem umeščanju investicij v prostor. Premalo poudarka je na rednem merjenju administrativnih bremen (ena stranka omenja metodo SMC), stabilnosti regulativnega okolja in naknadnem vrednotenju zakonodaje. Nekateri predlogi so v pravi smeri in skladni s strategijo MiS2035, vendar gospodarstvo opozarja na potrebo po večji ambicioznosti in previdnosti pri ukrepih, ki bi lahko povečali obremenitve podjetij.
Na področju znanosti, inovacij in kadrov večina političnih strank predlaga splošne ukrepe, kot so povečanje javnih vlaganj v raziskave in razvoj, krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom ter spodbude za zaposlovanje mladih visoko izobraženih kadrov. Hkrati večinoma manjkajo ključni sistemski ukrepi MiS 2035, zlasti razvojni skladi, jasni finančni instrumenti, merjenje učinkov politik ter aktivnejša vloga gospodarstva pri določanju prioritet. Del predlogov gre v pravo smer, vendar ostaja premalo ambiciozni in operativni, kar omejuje njihov dejanski vpliv na konkurenčnost in dolgoročni razvoj. V večini političnih programov prevladujejo ukrepi usmerjeni v zaposlovanje mladih z višjo izobrazbo, krepitev raziskovalnega dela v podjetjih ter povezovanje izobraževanja in gospodarstva. Nekaj strank pa je naklonjenih pospešenemu postopku zaposlovanju visoko izobraženih strokovnjakov iz tujine.
Na področju digitalnih tehnologij so programi večine političnih strank šibki, saj digitalizacije ne prepoznavajo kot ključnega vzvoda produktivnosti in konkurenčnosti. V programih večinoma manjkajo konkretni ukrepi za podporo MSP, inovacijskim demo centrom in kibernetski varnosti, nekoliko bolje pa je naslovljena digitalizacija javnega sektorja. Izstopajo le posamezni predlogi, ki vključujejo podatkovne centre, digitalne kompetence, upravljanje podatkov in razvoj domačih rešitev umetne inteligence.
Na področju startupov in inovativnih tehnologij prevladujejo splošne usmeritve, konkretnih in izvedbeno jasnih instrumentov, primerljivih z ukrepi v MiS 2035, je malo. Manjkajo predvsem natančno opredeljeni kapitalski mehanizmi, davčna obravnava startupov in opcij (izjema je ena stranka) ter sistemska podpora razvoju ekosistema. Čeprav gredo nekateri predlogi v pravo smer, ne rešujejo ključnih ozkih grl, kot so kapitalske vrzeli, šibka komercializacija znanja in zadržanje ključnih ekip.
VIR: GZS