Države EU nočejo deliti svojih prihodkov od »elektrocestnin«
Evropska komisija je decembra lani, v okviru t.i. omrežnega paketa, predlagala tudi določilo, po katerem bi države članice morale 25 odstotkov svojih prihodkov od trženja čezmejnih prenosnih zmogljivosti prepustiti Bruslju, ki bi ta denar nato lahko prerazporedil za financiranje prioritetnih energetskih projektov drugod po EU.
A številne države članice so se temu odločno uprle. Na ponedeljkovem zasedanju ministrov EU, pristojnih za energetiko, je najbolj izstopala švedska ministrica in podpredsednica vlade Ebba Busch, ki je zagrozila celo, da bi Švedska v primeru potrditve predloga Komisije lahko zapustila energetsko unijo ter podala moratorij na nove čezmejne povezave s kontinentalno Evropo in obnove obstoječih povezav.
Kaznovanje najbolj pridnih?
»Državo smo razdelili na več cenovnih območij. Smo največji izvoznik čiste električne energije glede na število prebivalcev v EU. Naša proizvodna mešanica je skoraj povsem brez fosilnih goriv. Zdaj pa naj bi potegnili kratko,« je protestirala v razpravi.
Po njenih besedah je švedski operater prenosnega omrežja lani na račun trženja prenosnih zmogljivosti zaslužil kar 3 milijarde evrov (ELES dobrih 200 milijonov evrov), pri čemer pa so tri četrtine tega zneska predstavljali prihodki na notranjih mejah cenovnih območij, ne pa na čezmejnih povezavah. Poleg tega jim izvoz v Nemčijo, ki kljub pozivom še vedno ni uvedla več cenovnih območij, zvišuje cene električne energije na jugu Švedske, je opozorila.
»Dajte, no!,« se je razburila Busch. »Preprosto nesprejemljivo je, da bi bile najbolj napredne države na koncu kaznovane za svoja prizadevanja.«
Tudi Slovenija proti
Švedska v svojem nasprotovanju delitvi prihodkov od prezasedenosti prenosnih zmogljivosti ni sama. Nasprotujeta mu denimo tudi Francija in Nemčija, pa tudi še ena pomembna evropska izvoznica električne energije – Norveška.
Pa tudi Slovenija ima zadržke. »Ti prihodki se danes v Sloveniji uporabijo za znižanje končnih računov za odjemalce,« so poudarili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga je na zasedanju ministrov zastopala državna sekretarka Tina Šršen.
VIR: Naš Stik