Letošnje, že 71. srečanje je potekalo v katalonskem smučarskem središču Boí Taüll, sredi Pirenejev, skoraj natančno 1600 kilometrov od Ljubljane. Z letalom bi tja morali vsaj enkrat prestopati in se potem voziti štiri ali pet ur z avtobusom. Nora ideja? No, še bolj nora se je zdela, da to pot prevozimo s kombijem Tourneo Custom Titanium, ki ga je prijazno odstopilo podjetje Summit Motors Ljubljana, slovenski zastopnik za Ford.
Ford Tourneo Custom – odličen sopotnik
Ford Tourneo Custom je na ceniku predstavljen med osebnimi avtomobili, saj dejansko deluje kot povišan in podaljšan enoprostorec. V dolžino ga je za skoraj 5,5 metra, visok je nekaj manj kot dva metra, nekaj več kot toliko ga je v širino. Zajetna »škatla«, ki pa od zunaj v resnici deluje elegantno in predvsem skladno. Zelo pripraven je dvojni par velikih drsnih vrat za vstop v zadnji del, dvižna vrata prtljažnika so ogromna, kar pomeni, da se boste pod njimi brez težav skrili pred dežjem, a hkrati, da morate paziti kako parkirate, saj jih sicer ne boste mogli dvigniti. Kljub velikosti se vsa vrata odpirajo in zapirajo zelo preprosto in natančno.
Ob voznikovem sedežu nas je pričakalo sedem dodatnih, samostojen v sprednjem delu avtomobila, trije ločeni sedeži v srednjem delu, zadaj je klop z dvema sedežema in še en ločen posamezen sedež. Tega smo brez težav odstranili iz vozila, saj smo potrebovali prostor za smuči. Ker se nas je peljalo samo pet, bi lahko odstranili tudi klop, a za to v resnici ni bilo potrebe: pomaknili smo jo naprej in v prtljažniku je zazevala ogromna luknja.
Prostornost
Kljub temu smo jo uspeli kakovostno napolniti vse do roba sedežev. Med prtljago je bilo namreč kar nekaj priboljškov za slovensko predstavitev na nacionalnem večeru, manjkali niso niti promocijski materiali. Pred začetkom vožnje se je voznik še malo bal, kako bodo v drugi vrsti sedeli trije odrasli, a izkazalo se je, da več kot odlično: prostora v širino je bilo več kot dovolj, sedenje je visoko, prostora nad glavo na pretek, noge so vsi lahko po potrebi stegnili.
Voznik se je v svojem delovnem prostoru, torej za volanom, takoj počutil kot doma. Nekoliko višje sedenje prinaša zelo dobro preglednost, a hkrati volanski obroč in armaturna plošča spominjata na tisto iz osebnega avtomobila, tu ni prav nobenega kombijevskega ali celo tovornjakarskega občutka. Prostor je zračen, nikjer utesnjen.
Med sprednjima sedežema je zajetna luknja, kjer je našel prostor manjši nahrbtnik skupaj z zalogo hrane in pijače za pot, zaprti predal pred sopotnikom je imel manjšega brata še na vrhu armaturne plošče, uporabni so bili tudi predali v več ravneh na prvih vratih. Telefonu je bila namenjena niša pod zaslonom, ki je ponujala tudi brezžično polnjenje in zato brezskrbno glasbeno doživetje. Več kot prijazno za dolgo potovanje.
Pogonski sklop
Za pogon je skrbel dvolitrski dizelski motor s 125 kW moči, ki se je na sprednji kolesni par prenašala preko osemstopenjskega samodejnega menjalnika. Sodelovanje med motorjem in menjalnikom je bilo zgledno, menjave prestav praktično nismo čutili, razen v hladnem vremenu takoj po zagonu pri nižjih hitrostih. Takrat se je slišalo tudi brundanje motorja, ki pa je kmalu potihnilo in zdelo se je, kot da se vozimo v električnem avtomobilu. Nekaj več glasnosti smo zaznali zgolj med vožnjo skozi pokrajino v močnem bočnem vetru, ki pa nikoli ni vplival na stabilnost avtomobila.
Lega na cesti in udobje vseh potnikov je bilo na visoki ravni, požiranje cestnih neravnin komaj zaznavno, le na dodobra utrujeni ligurski cesti, je potnike občasno zmotil dobro dušen sunek. Tudi v ovinkih se ni pretirano nagibal. Dejansko se je vozniku zdelo, kot da se ne vozi v tako zajetnem avtomobilu. Celo na ožjih cestah ali med parkiranjem se je Tourneo Custom izkazal za prijazno okretnega, a to je tudi zahtevalo nekaj več previdnosti pri ozkih zavojih. Veliki stranski ogledali z dodatno povečavo spodnjega dela sta več kot dobro opravili svoje delo, pri parkiranju je bila v pomoč kamera na zadnjem delu.
Vrhunsko počutje
Po skoraj natančno 3500 kilometrih in 40 urah preživetih v kombiju se je slovenska odprava srečno vrnila domov, zadnji dan smo prevozili 1600 kilometrov v kosu, a vseeno čili in zravnani stopili iz avtomobila. Na celotni poti, predvsem po avtocesti in gorskih prelazih Pirenejev se je poraba goriva sicer povzpela na povprečnih 9 litrov na 100 kilometrov, a že z nekaj manj avtoceste bi jo lahko vzdrževali vsaj pol litra nižje. Vsekakor pa ima posoda za gorivo dovolj prostora, da ne vpliva na pogostost ustavljanja. Dolili smo še 10 litrov sečnine oziroma Ad Blue, na kar nas je dovolj zgodaj začel opozorjati potovalni računalnik.
Pod črto
Pod črto se je Tourneo Custom na tej zahtevni odpravi izkazal za zanesljivega in udobnega. Tudi asistenčni sistemi, predvsem je bil uporaben radarski tempomat, so dobro opravljali svoje delo, brez odvečnega piskanja in opozarjanja. Prav tako je kakovostno deloval infozabavni sistem, ki je nudil dober zvok za vse potnike, je pa res, da z njim nismo mogli komunicirati v slovenščini. In še ena malenkost: želeli bi si, da bi avtomobil s ključem v žepu lahko zaklenili tudi na vratih prtljažnika, a so takšne ključavnice vsaj v vseh kljukah vrat.
Letošnjega, že 71. svetovnega srečanja novinarjev smučarjev pod okriljem organizacije SCIJ se je udeležilo pet slovenskih novinarjev (z leve proti desni): Igor Mušič (Primorske novice), Boštjan Okorn (ZPSTest), Barbara Zimic (Delo), Matjaž Albreht (samostojni novinar) in Bojan Glavič (Nedeljski dnevnik). Domov so pripeljali pet medalj, in sicer je tri (dve zlati in srebrno) osvojil Matjaž Albreht v konkurenci super veteranov, dve srebrni pa še Boštjan Okorn.
VIR: Ford Magazine
Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, ta spletna stran uporablja piškotke
