Ravnanje ob nenadnem ali izrednem onesnaženju voda
Med temi organi ni predvideno neposredno ukrepanje Inšpektorata RS za naravne vire in prostor ali Inšpektorata za okolje in energijo. V interventni skupini sodeluje tudi izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda; na območju celinskih voda to nalogo opravlja VGP Drava Ptuj. Po potrebi se preko Regijskega centra za obveščanje aktivira tudi mobilni laboratorij za odvzem in analizo vzorcev. V okviru sistema Civilne zaščite delujeta mobilna laboratorija pri Institutu Jožefa Stefana (IJS) v Ljubljani in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Mariboru.
Vloga inšpekcijskih služb
Interventni ukrepi so tako namenjeni takojšnjemu omejevanju in odpravi nevarnosti za ljudi in okolje, medtem ko inšpekcijski postopki potekajo naknadno in so usmerjeni v ugotavljanje odgovornosti ter izrekanje upravnih ali prekrškovnih ukrepov.
Ko inšpektor Inšpekcije za okolje ali Inšpekcija za naravo in vode, prejme prijavo onesnaženja vodotoka, jo obravnava skladno z usmeritvami za obravnavo prijav. Inšpektor za vode lahko v okviru svojih pooblastil po določilih Zakona o vodah prepove ali omeji izpuščanje ali odvajanje snovi v vode, ki zaradi svojih lastnosti ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov. Kadar obstaja utemeljen sum, da je znani zavezanec povzročil izredni dogodek s kršitvijo zakona ali drugega okoljskega predpisa, inšpektor za okolje uvede inšpekcijski postopek ter odredi ukrepe za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja oziroma za odpravo vira čezmernega obremenjevanja. Inšpektor lahko ukrepa izključno zoper znanega povzročitelja onesnaževanja.
Kako ravnati ob zaznavi onesnaženja
V primeru, da posameznik opazi onesnaženje vode ali sumi na okoljsko nesrečo, je treba nemudoma poklicati številko 112. Center za obveščanje bo aktiviral pristojne službe, ki bodo na terenu izvedle potrebne ukrepe, vključno z morebitnim odvzemom vzorcev in analizo.
Okoljska nesreča je nenadzorovan ali nepredviden dogodek, povezan s posegom v okolje, ki zaradi obremenitve okolja takoj ali pozneje povzroči neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja.
Skladno s predpisi mora povzročitelj okoljske nesreče ali oseba, ki nesrečo opazi in je ne more omejiti, o dogodku nemudoma obvestiti pristojni organ za obveščanje. Povzročitelj je dolžan tudi nemudoma izvesti nujne ukrepe za zmanjšanje škodljivih posledic za zdravje ljudi in okolje.
Ravnanje ob okoljskih nesrečah in dolžnost prijave izhajata iz predpisov s področja varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakona o vodah. Vsako izlivanje, odmetavanje ali odlaganje nevarnih ali škodljivih snovi v vode, na vodno ali priobalno zemljišče ali na zemljišče v varstvenem območju, je treba nemudoma prijaviti centru za obveščanje (112), pristojni inšpekciji ali policiji ter storiti vse, kar je mogoče, da se posledice za okolje čim bolj omejijo.
S pravočasnim obveščanjem in odgovornim ravnanjem lahko pomembno prispevamo k hitremu ukrepanju ter zmanjšanju škode za okolje in zdravje ljudi.
VIR: Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo