415. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Poslovni in finančni načrt Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za leto 2026 opredeljuje cilje in poslovanje sklada v letošnjem letu v okviru dejavnosti gradnje in zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj ter v okviru ostalih poslovnih dejavnosti. Med glavnimi dejavnostmi, navedenimi v poslovnem in finančnem načrtu, so povečanje fonda javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj z lastnimi investicijami v okviru že vzpostavljenih projektov in razvojem novih, povečanje fonda stanovanj z odkupi prek javnih razpisov ter povečanje števila stanovanj v okviru projektov sofinanciranja gradnje stanovanj v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. V načrtu sklada so med dejavnostmi tudi pridobitev primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ter povečanje števila kadrov za čim učinkovitejšo in hitrejšo realizacijo projektov izgradnje stanovanj. Za delovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je v letu 2026 zagotovljenih dva milijona evrov, za izvajanje javnega najema stanovanj 200 tisoč evrov, za izvajanje nalog, povezanih z lastniki in najemniki v denacionaliziranih stanovanjih, pa 600 tisoč evrov.
Sprejela je tudi poslovni in finančni načrt Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS) za leti 2026 in 2027. Finančne spodbude SRRS se bodo izvajane v okviru štirih programov, in sicer: Podjetništvo; Kmetijstvo in gozdarstvo; Lokalne skupnosti in drugi deli javnega sektorja ter Neprofitne organizacije. V okviru navedenih programov bodo na razpolago tudi sredstva za projekte na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. SRRS je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki ima pomemben vpliv na spodbujanje skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja. Pri oblikovanju finančnih programov in instrumentov se močno navezuje na državne strategije in politike regionalnega razvoja in razvoja podeželja, z namenom zmanjševanja razvojnih razlik med posameznimi regijami oziroma območji in trajnostno uravnoteženega razvoja Slovenije.
Vlada Republike Slovenije je potrdila oceno škode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami in zemeljskimi plazovi 16. in 17. novembra 2025, ki so prizadela občine v Gorenjski in Severno Primorski regiji, ki skupno znaša 14.188.164,60 evra škode in jo je 27. januarja 2026 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode, znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 1.613.847,86 evra, v gozdu 6.568,36 evra, delna škoda na stavbah 596.646,28 evra, na gradbeno inženirskih objektih 7.318.323,09 evra, na vodotokih 3.349.822,03 evra, na gozdnih cestah 301.042,57 evra, na državnih cestah 966.203,89 evra, na živalih 28.059,36 evra in v gospodarstvu 7.651,16 evra. Ocenjena neposredna škoda občin in vodotokov presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2025 in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Vlada je danes na dopisni seji sklenila, da soglaša z odobritvijo kreditov Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) in Evropske investicijske banke (EIB) družbi SID - Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) v skupnem znesku do 300 milijonov evrov za financiranje socialnih in dostopnih stanovanj v Republiki Sloveniji. SID banka bo pri financiranju izgradnje javnih najemnih (socialnih in dostopnih) stanovanj igrala ključno vlogo kot dolgoročni kreditodajalec. V skladu z Zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo SID banka končnim upravičencem – stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam – odobravala kredite z najmanj 30‑letno ročnostjo, pri čemer bo država prek SID banke zagotavljala subvencionirano fiksno obrestno mero v višini 1 odstotka. To bo omogočalo stabilno in finančno vzdržno gradnjo novih najemnih stanovanj. Skupna vrednost projekta znaša 300 milijonov evrov. CEB financira projekte do višine 50 odstotkov celotne vrednosti posameznega projekta, preostalih 150 milijonov evrov v obliki posojila bo zagotovila Evropska investicijska banka (EIB). Cilj projekta je povečati ponudbo javnih najemnih stanovanj, izboljšati njihovo kakovost in energetsko učinkovitost ter zagotoviti dolgoročno dostopnost z najemninami, nižjimi od tržnih. Sredstva bodo namenjena razvoju socialnih in dostopnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji, vključno z gradnjo novih in obnovo obstoječih enot. Projekt bo prispeval k večji stanovanjski varnosti za ranljive skupine in gospodinjstva z nizkimi dohodki ter k zmanjšanju strukturnega pomanjkanja stanovanj na slovenskem trgu, skladno s prednostnimi nalogami Slovenije in EU. Pričakuje se, da bo projekt podprl gradnjo ali obnovo približno 1200 stanovanjskih enot po vsej Sloveniji, kar bo omogočilo približno 3000 prebivalcem dostop do dostojnih, varnih in cenovno dostopnih stanovanjskih rešitev. Z zagotavljanjem dolgoročnega financiranja prek SID banke in združevanjem dolgoročnega financiranja CEB in EIB z nacionalnimi proračunskimi sredstvi za subvencioniranje končnih pogojev posojil projekt vzpostavlja ustrezne finančne pogoje za povečanje ponudbe stanovanj, krepitev trajnosti ponudnikov in večji socialni učinek, zlasti na območjih z visokim povpraševanjem.
Prav tako je vlada na današnji dopisni seji dala soglasje k pobudi Mestne občine Ljubljana za pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov na območjih veljavnih državnih prostorskih načrtov. Soglasje se nanaša na načrtovanje na območjih državnih prostorskih ureditev za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje, vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba, del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove, za daljnovod 2 × 110 kV RTP Polje–RTP Vič, daljnovod DV 2 × 110 kV Toplarna–Polje–Beričevo, prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče, prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče ter za ureditve, povezane z zagotavljanjem poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova–Polhov Gradec. Mestna občina Ljubljana želi s pobudo omogočiti dolgoročno in celovito urejanje ljubljanskega avtocestnega obroča, južne in vzhodne obvoznice ter vpadnih avtocestnih krakov, v povezavi z drugimi načrtovanimi prometnimi rešitvami in razvojem prometne infrastrukture v mestu. Predlagane ureditve sledijo konceptu urejanja ljubljanskega prometnega vozlišča, s katerim se je Vlada Republike Slovenije seznanila 27. februarja 2025. Ker predlagane rešitve posegajo tudi v dele območij sedmih veljavnih državnih prostorskih načrtov, je morala Mestna občina Ljubljana v skladu z zakonodajo pridobiti soglasje vlade. Današnja odločitev omogoča nadaljnjo pripravo občinskih prostorskih izvedbenih aktov ob upoštevanju načrtovanih državnih ureditev in zagotavljanju njihove neovirane izvedbe.
VIR: Vlada Republike Slovenije