Thumb
24 Dec

Pozor, (pre)visoka napetost!

»Trenutno so težave z napetostmi, ki prihajajo z Balkana, saj sistemski operaterji niso vgrajevali pravih naprav, in so momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke,« je na novembrski konferenci Bloomberg Adria opozoril direktor Elesa mag. Aleksander Mervar.

Povečano tveganje za izklop elektrarne zaradi previsokih napetosti so za Naš stik potrdili tudi v NEK. Problem je, kot so nam odgovorili, postal izrazitejši v zadnjem letu, ko v povprečju zaznavajo 2–3 dogodke previsokih napetosti tedensko. »Preseganja najvišje dopustne napetosti 420 kV se stopnjujejo v amplitudi, času trajanja in v pogostosti.« Najvišjo napetost v zadnjem letu so zaznali 5. avgusta – 432 kV.

Stalno obratovanje v kompenzacijskem načinu

Trajna dopustna maksimalna napetost, za katero je kvalificirana oprema v stikališču NEK/Eles, je 420 kV. Obratovanje nad trajno dopustno napetostjo pa po njihovih besedah predstavlja tveganje za odpoved opreme v stikališču, kar bi lahko povzročilo zaustavitev elektrarne.

Kako se s tem spoprijemajo? »Ko napetosti narastejo prek 420 kV, operaterji v glavni kontrolni sobi vstopijo v postopke za nenormalno obratovanje, na podlagi katerega pokličejo Republiški center vodenja ter opozorijo na visoko napetost,« so pojasnili v NEK. »Temu sledijo razpoložljivi ukrepi na strani operaterja prenosnega omrežja za znižanje napetosti. Poleg tega NEK stalno obratuje v kompenzacijskem načinu, s čimer, kolikor je tehnično mogoče, pomaga zniževati napetost v stikališču.« Kompenzacijski način pomeni, da generator obratuje na način, da porablja jalovo energijo iz omrežja, kar vpliva na znižanje napetosti.

Stikališče NEK/ELES (Foto: NEK)

»Prazni« daljnovodi zvišujejo napetost

Vprašanje obvladovanja (pre)visokih napetosti v stikališču NEK/Eles je precej nehvaležno. Ne gre namreč za težavo, za katero bi bila odgovorna Slovenija sama, ampak za posledico neustreznega ravnanja nekaterih držav na Balkanu. Te so namreč v zadnjih letih močno pospešile gradnjo obnovljivih proizvodnih virov energije, posledično pa se ob njihovi visoki proizvodnji večkrat zgodi, da je prenosno omrežje močno razbremenjeno, saj proizvodnja in poraba večinoma ostajata na distribucijskem nivoju. »Prazni« visokonapetostni daljnovodi pa zaradi fizikalnih zakonov postanejo vir jalove moči, kar povečuje napetost v omrežju.

»Medtem ko je Eles v preteklosti uspešno končal vrsto investicij, s katerimi lahko samostojno obvladuje napetostni profil v slovenskem sistemu, sosednje države, predvsem na območju Balkana, temu niso sledile,« je za Naš stik poudaril dr. Jurij Klančnik, direktor področja za obratovanje sistema v Elesu.

Slovenija je svoj del naloge izpolnila

Ob tem je poudaril, da je stanje glede visokih napetosti v slovenskem sistemu danes vendarle bistveno boljše, kot je bilo še desetletje nazaj. Leta 2014 smo na primer zaznali skoraj 3.000 ur, ko je bila presežena mejna napetost 420 kV. Letos bo takih ur manj kot 500.

Eles je nekaj let nazaj v okviru projekta SINCRO.GRID na strateške točke v slovenskem elektroenergetskem sistemu vgradil več kompenzacijskih naprav, ki pomagajo uravnavati napetost – dušilka in kondenzator v RTP Divača, dušilka v RTP Cirkovce in STATCOM v RTP Beričevo. Dušilke prevzemajo jalovo moč iz omrežja, kondenzatorji jalovo moč oddajajo, STATCOM pa je sposoben delovanja v obe smeri.

A te naprave same ne zmorejo kompenzirati nezadostnih vlaganj v podobne naprave na Balkanu. »Vse prekoračitve napetosti v Sloveniji so povezane z visokimi pretoki jalove moči iz sosednje Hrvaške,« je poudaril Klančnik.

STATCOM v RTP Beričevo (Foto: ELES)

Internacionalizacija problema

Eles na težave opozarja tudi v okviru evropskega združenja operaterjev prenosnih omrežij ENTSO-E, v katerem je bila posledično za reševanje ustanovljena posebna delovna skupina, ki jo vodi predstavnik Elesa.

»Vse države na območju Balkana so v svoje razvojne načrte umestile ustrezne kompenzacijske naprave, da do pojava visokih napetosti ne bo več prihajalo,« nam je povedal Klančnik. »Žal pa izvedba investicij zahteva ustrezen čas za izvedbo, zato je pomembno, da proizvodne enote, ki so danes priključene v sistem, izpolnjujejo vse obratovalne zahteve, saj je samo tako mogoče varno obratovati ob maksimalni izkoriščenosti elektroenergetskega sistema.«

Nadgradnja opreme za višje napetosti?

Ena možnost za odpravo težav, ki sicer ne izvirajo iz Slovenije, pa je tudi nadgradnja opreme v stikališču NEK/Eles, da bi lahko vzdržala višje napetosti. Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje (SONPO) sicer že od leta 2002 določajo, da morajo biti vsi proizvodni objekti, priključeni na omrežje 400 kV, sposobni trajno obratovati pri napetostih do 440 kV. A objekti, zgrajeni pred tem datumom, so bili te zahteve do zdaj oproščeni.  

V luči zelenega prehoda in glede na zadnje dogodke v Španiji pa bo Eles, kot nam je povedal dr. Jurij Klančnik, po novem sposobnost obratovanja pri višjih napetostih zahteval od vseh proizvodnih enot.

Med NEK in Elesom po naših informacijah že potekajo intenzivna usklajevanja o nadaljnjih ukrepih, tudi s posebno delovno skupino, na mizi pa je tudi naložba v nadgradnjo opreme v stikališču. 


VIR: Naš Stik