60. seja Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
60. seja Komisije DS RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (v nadaljevanju: Komisija), ki je potekala 8. 12. 2025, je podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) – nujni postopek, EPA 2595-IX, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Predlog zakona odpravlja zgolj tehnične in časovne neusklajenosti, ki so se pokazale pri pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti ter ob začetku izvajanja novega posojilnega mehanizma prek SID banke. Gre za nujne prilagoditve, potrebne za učinkovito izvajanje instrumenta ugodnih posojil s 30-letno ročnostjo in 1-odstotno fiksno obrestno mero. Komisija je ocenila, da je predvidena ureditev izvajanja ukrepa subvencioniranja obrestnih mer smiselna, saj zmanjšuje tveganja in omogoča učinkovitejše financiranje javnega stanovanjskega fonda ter obenem povečuje odzivnost sistema na potrebe lokalnih okolij.
Komisija ni podprla Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1G) – skrajšani postopek, EPA 2489-IX, s katerim skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko dr. Vido Čadonič Špelič predlaga uvedbo dodatnega pogoja za pridobitev vozniškega dovoljenja, in sicer izpolnitev osnovnošolske obveznosti oziroma uspešen zaključek vsaj sedmega razreda osnovne šole, s čimer se zagotavlja osnovna funkcionalna pismenost.
Člani komisije so v razpravi zavzeli sicer različna stališča, bili pa so enotni, da je za varnost udeležencev v prometu nujno zagotoviti ustrezno usposobljenost voznikov ter učinkovit nadzor nad pridobivanjem vozniških dovoljenj, da se preprečijo nepravilnosti in zagotovijo enaki pogoji za vse kandidate.
Nekateri člani komisije so menili, da pismenost oziroma dokončanje najmanj sedmih razredov osnovne šole samo po sebi ne zagotavlja ustreznega znanja in sposobnosti za varno vožnjo, saj tudi izobraženi vozniki ne obvladajo vedno prometnih predpisov in vožnje. Z vidika izboljšanja prometne varnosti bi bilo bolj smiselno razviti sistem, ki preverja dejanske sposobnosti kandidatov za vožnjo, namesto da se kot merilo uporablja stopnja dosežene izobrazbe. Na drugi strani so nekateri člani komisije poudarili, da predlog zakona obravnava problem voznikov z nizko funkcionalno pismenostjo, ki ne morejo ustrezno razumeti cestne signalizacije, a vseeno pridobijo vozniško dovoljenje. Posebej so izpostavili jugovzhodni del Slovenije, kjer si župani že vrsto let prizadevajo za dvig izobrazbene ravni romske skupnosti, katerih člani pogosto ne zaključijo osnovnošolskih obveznosti. Pismenost in ustrezna izobrazba sta ključnega pomena za prometno varnost, saj posameznik, ki ne zna brati ali pisati, težko razume prometno signalizacijo in prometne znake.
Komisija je podprla Predlog zakona o spremembi Zakona o voznikih (ZVoz-1H) – nujni postopek, EPA 2551-IX, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru RS predložila Vlada RS. Predlog zakona določa, da lahko lahka motorna vozila in mopede s konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 km/h vozi le oseba, starejša od 15 let. S tem se odpravi dosedanja izjema, ki je omogočala vožnjo že dvanajstletnikom s kolesarsko izkaznico.
Komisija ocenjuje, da dvig starostne meje za vožnjo lahkih motornih vozil in električnih skirojev s konstrukcijsko določeno hitrostjo do 25 km/h na 15 let predstavlja primeren odziv na dejanske prometne razmere in tveganja pri mladih voznikih. Podatki kažejo, da mladi drugače zaznavajo promet in prometne znake, kar povečuje verjetnost nesreč tudi pri nizkih hitrostih. Komisija opozarja, da ključen varnostni izziv niso vozila z največjo konstrukcijsko hitrostjo do 25 km/h, temveč predelana vozila, ki omogočajo bistveno višje hitrosti, pri katerih obstoječi nadzor pogosto ni učinkovit. Komisija poudarja potrebo po boljšem nadzoru in sankcioniranju kršiteljev, saj le celovita, sistemska ureditev zmanjša tveganja in izboljša prometno varnost.