30. seja Državnega sveta Republike Slovenije
Šempeter pri Gorici, 1. julij 2025 – Državni svetniki so na 30. seji Državnega sveta Republike Slovenije, ki se je tokrat odvila na sedežu Občine Šempeter – Vrtojba, med drugim obravnavali dopolnjen predlog Zakona o funkcionarjih (ZF), dopolnjen predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), predlog novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), predlog novele Stanovanjskega zakona (SZ-1G), predlog Zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) ter poslali 14. člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v ustavno presojo.
Državni svetniki so obravnavali Dopolnjen Predlog zakona o funkcionarjih (ZF) – druga obravnava, EPA 1967-IX, katerega cilj je sistemsko urediti tako pravice kot obveznosti funkcionarjev - ob nastopu funkcije, v času izvajanja funkcije in ob prenehanju funkcije. Državni svet ocenjuje, da področje nujno potrebuje prenovo, saj trenutno veljavni Zakon o funkcionarjih v državnih organih izvira še iz skupščinskega sistema in je zato zastarel. Državni svet izpostavlja, da bo moral zakonodajalec v prihodnosti v Zakonu o državnem svetu (ZDSve) zaradi odločb Ustavnega sodišča nujno izvesti še nekaj sprememb. Ena izmed teh se nanaša na problematiko poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta v zvezi z znanima odločbama Ustavnega sodišča glede določitve poklicnega opravljanja funkcije predsednika Državnega sveta. Državni svet pozdravlja zakonsko rešitev, ki omogoča, da o nekaterih pravicah funkcionarjev odloča za to pooblaščeno telo, v primeru Državnega sveta bi to delo lahko opravila Mandatno-imunitetna komisija, kar pomeni, da je predlagatelj deloma prilagodil določbe dopolnjenega predloga zakona specifičnosti ustroja in delovanja kolegijskih organov v državi. Obžaluje pa, da na matičnem odboru ni bil sprejet amandma, ki bi izenačil pravice poslancev Državnega zbora in županov in županj pri prejemanju nadomestila plače po prenehanju funkcije, in ob tem poudarja, da je funkcija županov tista, ki nosi največjo odgovornost za vodenje in razvoj lokalne skupnosti ter takojšnjo pomoč ob izrednih dogodkih. Mnenje Državnega sveta, s katerim bi Državni svet predlog zakona podprl, z enim glasom za in 19 glasovi proti ni bilo sprejeto.
Državni svet je obravnaval in podprl Dopolnjen predlog zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) - druga obravnava, EPA 2047-IX. Ugotavlja, da je predlog zakona rezultat dolgotrajnega in intenzivnega usklajevanja znotraj širokega kroga deležnikov, zato so v nekaterih segmentih predlagane kompromisne rešitve, ki pa po oceni Državnega sveta niso ustrezno domišljene. Državni svet pri tem zlasti poudarja, da bi morali predlagatelji zakona slediti ključnim strateškim ciljem Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030. Glede 15. člena zakona, ki govori o učnem jeziku v visokošolskih zavodih in glede katerega je bilo v predhodnih javnih razpravah veliko nasprotovanja, Državni svet ugotavlja, da je predlagana dikcija člena zdaj usklajena in slovenski jezik v visokošolskem izobraževanju ohranja svoj položaj učnega in strokovnega oz. znanstvenega jezika. Kljub splošni podpori Državni svet opozarja, da predlog zakona prinaša več izzivov, med katerimi so na primer implementacija določb glede doktorskega študija, uresničevanje določila o sobotnem letu in uresničevanje delovne obveze iz 108. člena dopolnjenega predloga zakona, zlasti na kadrovsko podhranjenih fakultetah. Državni svet dodatno izpostavlja neopredeljeno vključitev športno-gibalnih dejavnosti med obvezne študijske vsebine, čeprav to predvideva Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030, kar je bilo posebej izpostavljeno tudi na posvetu v Državnem svetu z naslovom Strateške usmeritve športa v prihodnjem obdobju, , ki ga je 6. 12. 202, torej še v času javne razprave o predlogu zakona organizirala pristojna komisija. Predlagana zakonodajna rešitev šport uvršča le med podporne dejavnosti, kar Državni svet ocenjuje kot neustrezen kompromis. Kot posebno problematično ocenjuje tudi ukinitev izrednega študija brez predhodne temeljite analize ter nejasno ureditev upravljanja univerz.
Državni svetniki so obravnavali in podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) – druga obravnava. Prioritetni cilj prenove pokojninskega sistema je njegova prilagoditev demografskim izzivom na način, da se vzpostavi pravičen, solidaren, transparenten in zaupanja vreden sistem, ki bo omogočal zagotavljanje primerljivih pravic, dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost. Obenem se želi zagotoviti tudi finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog zakona predstavlja tudi uresničitev zaveze Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Državni svet izraža zadovoljstvo, da je bila vsebina predloga zakona, ki je kompleksne narave, na ESS podprta z veliko večino. Državni svet poziva, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka ponovno prouči pripombe in predloge Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), Sveta za invalide Republike Slovenije in Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki se nanašajo na višino odmere invalidske pokojnine, višino nadomestila za skrajšani delovni čas, minimalni skupni prihodek ter možnost občasnega dela za invalidske upokojence. Državni svet predlagatelja zakona poziva tudi k preučitvi predlogov amandmajev k 61. in 65. členu ter za novi 167.a člen predloga zakona, ki so bili podprti na pobudo državnega svetnika Marka Staroveškega in ki se nanašajo na institut letnega in zimskega dodatka ter upravičenost do njegovega prejema tudi za uživalce pokojnin, ki so bili pretežni del svoje zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, ter uživalce pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov.
Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1G) – druga obravnava, EPA 2140-IX, ki se osredotoča na reformo sistema javnih najemnih stanovanj z namenom povečanja fonda tako javnih najemnih kot tudi javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, je Državni svet izrekel podporo, ob tem pa opozoril, da zgolj novela Stanovanjskega zakona ne more nasloviti vseh vidikov te kompleksne problematike. Nujne so tudi spremembe na drugih zakonodajnih področjih, zlasti na področju davčne zakonodaje, Zakona o gostinstvu ter zakonodaje, ki ureja prostorsko načrtovanje. Med predlaganimi ukrepi Državnega sveta so davčne olajšave (npr. vračilo DDV pri gradnji), ugodnejše obrestne mere za stanovanjske kredite in delni odpis kredita po določenem času; uvedba pribitka za vzdrževanje k neprofitni najemnini, ki bi občinam omogočil finančno vzdržno upravljanje stanovanjskega fonda; celovita prenova sistema prostorskega načrtovanja, ki bi skrajšala dolgotrajne postopke spreminjanja OPN in OPPN; uvedba časovno omejenega najema javnih stanovanj; zajezitev medgeneracijskega prenašanja najemnih razmerij ter poenotenje sistema subvencioniranja najemnin, pri čemer naj bi država v celoti prevzela financiranje subvencij. Državni svet pričakuje, da bo predlagatelj pojasnil razloge, v kolikor kateri od njihovih predlogov v nadaljevanju zakonodajnega postopka ne bo upoštevan. Del mnenja Državnega sveta predstavlja tudi besedilo, ki je bilo v predlog mnenja dodano na predlog državnega svetnika Marka Lotriča in v okviru katerega se poziva k uvedbi ukrepov za večjo socialno pravičnost in zmanjšanje tveganja stanovanjske izključenosti, zlasti za ranljive skupine, starejše in gibalno ovirane. Ključni ukrepi, predlagani na podlagi sprejetega amandmaja k predlogu mnenja Državnega sveta, so: letno avtomatizirano preverjanje materialnega stanja najemnikov javnih stanovanj, poenostavitev določitve neprofitnih najemnin na podlagi tržne vrednosti stanovanj, znižanje praga za odločanje etažnih lastnikov o vgradnji dvigal z 75 % na več kot 50 % solastniških deležev in uvedba subvencij iz EKO sklada za sofinanciranje vgradnje dvigal lastnikom z nizkimi prihodki, kar izboljšuje dostopnost in socialno vključenost.
Državni svet je podprl tudi Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) - druga obravnava, EPA 2142-IX. Državni svet prepoznava gradnjo javnih najemnih stanovanj kot ključen element celovite stanovanjske politike, ki odgovarja na vse bolj pereče pomanjkanje dostopnih in kakovostnih bivališč, zlasti za mlade, gospodinjstva z nižjimi dohodki ter druge ranljive skupine. Ob tem posebej izpostavlja potrebo po upoštevanju značilnosti in potreb lokalnih skupnosti, vključno z zagotavljanjem stanovanj za specifične ciljne skupine, kot so nosilci deficitarnih poklicev, ključnih za delovanje lokalnega okolja. Državni svet opozarja, da občine zaradi finančnih in kadrovskih omejitev težko izvajajo stanovanjske investicije, tudi če bi bile te potrebne, zato poudarja potrebo po vzpostavitvi regijskih struktur, ki bi združevale strokovne in izvedbene kapacitete na medobčinski ravni. Takšne strukture bi omogočile učinkovitejše načrtovanje, racionalno rabo sredstev in večjo izvedbeno moč pri gradnji javnih stanovanj. Pri tem Državni svet posebej izpostavlja, da si že vrsto let prizadeva za oblikovanje institucionalnih pokrajin, pri čemer se v kontekstu stanovanjske politike znova potrjuje nujnost takšne organiziranosti. Državni svet podpira vključevanje dodatnih virov financiranja, predvsem evropskih kohezijskih sredstev, ob hkratni izvedbeni zmožnosti lokalnih skupnosti. Podpira prizadevanja SOS in ZMOS, da bi občine in lokalni stanovanjski skladi pridobili nepovratna sredstva Stanovanjskega sklada RS za gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar bi povečalo finančno stabilnost in zmanjšalo tveganja. Poudarja tudi, da je stanovanjsko področje prioriteta EU, zato mora zakon omogočiti fleksibilen dostop do nacionalnih in evropskih sredstev, da lokalne skupnosti ne zamudijo priložnosti v novi finančni perspektivi po letu 2027. Državni svet hkrati podpira tudi predlog ZOS, da se krediti za gradnjo javnih najemnih stanovanj izločijo iz kvote zadolževanja občin, saj se lahko pokrivajo iz prihodkov od najemnin. Državni svet predlaga, da predlagatelj zakona v nadaljevanju zakonodajnega postopka skrbno prouči in v največji možni meri upošteva pripombe in predloge Državnega sveta, reprezentativnih združenj občin ter ostalih relevantnih deležnikov, s čimer se bo omogočilo, da zakon zaživi v praksi.
Državni svet je na pobudo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval in sprejel Predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lovske družine so bile po mnenju Državnega sveta s 14. členom Zakona razlaščene in to v nasprotju z Ustavo. V sprejeti zahtevi se tako zatrjuje, da sporna zakonska določba krši več določb Ustave, med njimi pravico do zasebne lastnine, enakost pred zakonom in načelo pravne države, prav tako pa tudi predstavlja kršitev evropskih človekovih pravic, zlasti določb Prvega protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Zahteva izpostavlja, da izpodbijani zakon ne razlikuje med položaji ko so bila zemljišča pridobljena odplačno in položaji ko je bila pridobljena neodplačno. Sprejeta zahteva opozarja tudi na primerljivo sodno prakso, tako Ustavnega sodišča kot Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dosledno poudarja pomen zaščite zasebne lastnine. Ustavno sodišče je v številnih odločbah v preteklosti že razveljavilo podobne zakonske določbe, ko je presodilo, da so pretirano posegale v pravice posameznikov in da niso bile skladne z načelom sorazmernosti. Gre za še en primer, ko je država s splošno zakonsko določbo enostransko in brez presoje konkretnih okoliščin prizadela ustavno varovane pravice lovskih organizacij.
Državni svet je sprejel tudi Sklep k Zaključkom Strateškega posveta o sodobnem zdravstvenem sistemu in sodobnih zdravstvenih politikah in Sklep k Zaključkom posveta Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih ter v zamejstvu kot temelj nacionalne varnosti in narodne prihodnosti.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je DS RS na plenumu obravnaval:
- pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča in državne svetnice mag. Elene Zavadlav Ušaj glede celovite obnove in modernizacije bohinjske železniške proge, in sicer: »Bohinjska železniška proga naj se uvrsti med prednostne infrastrukturne projekte Republike Slovenije ter se celovito obnovi in tehnično ter funkcionalno posodobi.«. Državna svetnika sta pojasnila, da je Bohinjska železniška proga (Soška proga) pomembna, a dolgo zanemarjena povezava v zahodni Sloveniji, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko ter omogoča čezmejno povezavo do Italije. Njena obnova in elektrifikacija sta nujni zaradi prometnih, okoljskih, gospodarskih in strateških razlogov, saj bi proga izboljšala javni prevoz v regiji, zmanjšala prometne izpuste, spodbudila turizem in regionalni razvoj ter povečala odpornost infrastrukture. Projekt prinaša tudi priložnosti za črpanje evropskih sredstev in podpira izpolnjevanje zavez Slovenije v okviru NATO. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
- pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča za uvedbo vsakoletne finančne podpore države čebelarjem za vsako registrirano čebeljo družino, in sicer: »Od leta 2026 naprej naj se v proračunih Republike Slovenije sistemsko zagotovi namenska sredstva za sofinanciranje nujne zimske oskrbe čebel za vse registrirane čebelarje, in sicer za vsako registrirano čebeljo družino v višini stroškov nujne zimske oskrbe.«. Državni svetnik je spomnil, da je čebelarstvo pomembno za okolje, kmetijstvo in kulturo ter da zimska oskrba čebeljih družin za čebelarje predstavlja velik strošek. Čebelarska zveza Slovenije zato že dolgo zagovarja državno finančno podporo po panju. Takšno podporo bo od leta 2026 v okviru Skupne kmetijske politike Evropska komisija omogočala, zato čebelarji pričakujejo, da jim bo Slovenija z ustrezno finančno podporo omogočila lažje načrtovanje oskrbe, zmanjšala finančne pritiske v negotovih letih ter prispevala k večjemu preživetju čebeljih družin v zimskem času. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podprli;
- vprašanja državnega svetnika Dušana Strnada v zvezi z upravljavskimi nalogami, denacionalizacijo, finančnim poslovanjem in možnostjo širitve pristojnosti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Vprašanja se nanašajo na delovanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, predvsem na njegove naloge, stanje nerešenih denacionalizacijskih postopkov in odškodnin, pobiranje zakupnin, upravljanje zemljišč, kadrovske zmogljivosti ter morebitno prevzemanje nalog povezanih z upravljanjem cest na njegovih zemljiščih. Državni svetnik je ob tem spomnil, da je Državni svet decembra 2024 ustanovil delovno skupino za pripravo rešitev glede kategoriziranih občinskih cest v zasebni lasti. Skupina ugotavlja, da občine zaradi neurejenih lastninskih razmer in pomanjkanja sredstev težko urejajo te ceste ter predlaga aktivnejšo vlogo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki bi lahko pomagal pri urejanju lastništva in financiranju stroškov. Državni svetniki so vprašanja, naslovljena na Vlado Republike Slovenije in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, podprli;
- zahtevo državnega svetnika Leopolda Pogačarja za dopolnitev odgovora Ministrstva za infrastrukturo na Pobudo za takojšnjo zagotovitev proračunskih sredstev in izvedbo projekta št. 2415-06-0082 Ureditev ceste Žirovnica–Begunje. S prejetim odgovorom na pobudo, sprejeto na 27. seji 16. 4. 2025, državni svetnik ni zadovoljen, saj le-ta ne odraža dejanskega stanja na terenu in ne upošteva že izvedenih aktivnosti ter dogovorov, pomembnih za napredovanje projekta. Državni svetniki so zahtevo, naslovljeno na Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
- pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča, Petra Dermola in Danijela Kastelica za trajno zagotovitev ustreznih nastanitvenih kapacitet za uporabnike Varstveno delovnega centra SAŠA - enota Mozirje, in sicer: »Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za solidarno prihodnost naj na podlagi vzpostavitve projektne skupine in v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ter Območno obrtno-podjetniško zbornico Mozirje nemudoma pristopita k iskanju trajnih in kakovostnih rešitev za zagotovitev ustreznih nastanitvenih kapacitet za uporabnike Varstveno delovnega centra SAŠA - enota Mozirje.«. Pojasnili so, da je bil Varstveno delovni center SAŠA maja 2025 zaradi neustreznih bivalnih razmer primoran izseliti 29 varovancev iz enote Sončnica v Mozirju. Za 15 so našli začasne nastanitve v Velenju, kar pa je povzročilo stres in prekinitev ustaljenih navad. Državni svet je na zadevno problematiko opozoril že na 28. seji 14. 5. 2025, ko je podprl pobudo državnega svetnika Petra Dermola, a odgovora na navedeno pobudo še ni prejel. Obstaja močna lokalna podpora za izgradnjo nove enote v Zgornji Savinski dolini, vendar brez državne finančne pomoči projekt ni mogoč, zato državni svetniki predlagajo takojšnjo oblikovanje projektne skupine za pripravo investicijskega načrta in zagotovitev sredstev do konca leta 2025 za trajne, kakovostne nastanitvene kapacitete. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za solidarno prihodnost; podprli;
- pobudo državnega svetnika dr. Matjaža Štolfe glede pomena spoštljivega ravnanja z državnimi simboli in spoštovanjem veljavne zakonodaje, in sicer: »Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naj v okviru svojih pristojnosti opozorijo zaposlene v državnih, javnih in mednarodnih institucijah na pomen spoštljivega ravnanja z državnimi simboli Republike Slovenije ter na dolžnost doslednega spoštovanja veljavne zakonodaje s tega področja.«. Državni svetnik je opozoril, da je 14. maja 2025 pri zamenjavi slovenske zastave pred predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji prišlo do neprimernega ravnanja, saj je bila zastava vlečena po tleh. Apelira na vlado in ministrstva, naj okrepijo ozaveščenost o pravilnem ravnanju z državnimi simboli ter zagotovijo usposabljanje zaposlenih, še posebej v državnih in mednarodnih institucijah. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, podprli.
Na začetku seje je zbrane pozdravil župan Občine Šempeter-Vrtojba mag. Milan Turk, ob koncu seje pa direktorica GO! 2025 Mija Lorbek.
Po zaključeni seji si bodo državni svetniki ogledali amfiteater SNG Nova Gorica, Trg Evrope v Novi Gorici in samostan Kostanjevica.
Foto in video: Benjamin Beci/ DS RS.
