Izjemne junijske pripovedi: duhovna oporoka človeštvu, oči tujca in umetnikova avtobiografija
Jorge Mario Bergoglio, bolj znan kot papež Frančišek, velja za eno izmed največjih ikon našega časa. Njegova avtobiografija Upanje, prva avtobiografija v zgodovini katoliške cerkve, ki jo je napisal papež sam in v kateri so zbrane tudi njegove zadnje misli in besede, je izšla v več kot 80 državah. Gre za njegovo duhovno oporoko človeštvu. V knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel Janko Petrovec, Frančišek izpiše svojo osebno zgodbo.Osredotoči se na nekatere ključne trenutke svojega pontifikata, hkrati pa odkrito, neustrašno ter preroško piše o nekaterih najpomembnejših in najbolj spornih vprašanjih našega časa: vojni in miru, vključno s konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, migracijah, okoljski krizi, socialni politiki, položaju žensk, spolnosti, tehnološkem razvoju ter prihodnosti Cerkve in religije na splošno.V tej izjemni pripovedi papež Frančišek bralca popelje na osebno in duhovno popotovanje, od otroštva, ki ga je kot otrok italijanskih priseljencev preživel v Argentini, do trenutkov, ki so usodno vplivali na njegovo poklicanost in služenje. Njegova zgodba je prepredena z anekdotami in doslej še neobjavljenimi zgodbami, poleg tega pa besedilo bogatijo redke zasebne fotografije. Ste vedeli, da je papež oboževalec nogometa in ima rad tango? Knjiga, ki je nastajala kar šest let, prinaša navdihujoča razmišljanja o najbolj kontroverznih temah današnjega časa.
Papež Frančišek (1936), rojen kot Jorge Mario Bergoglio v Argentini, je bil 266. papež katoliške Cerkve. Bil je prvi papež iz Latinske Amerike, znan po svoji skromnosti, poudarjanju socialne pravičnosti in ekološke odgovornosti. Njegovo poslanstvo se je osredotočalo na spoštovanje človekovega dostojanstva in iskanje globalnega miru.Noah Charney: Slovenoljub
Najbolj navdušeni prebivalec Slovenije, ameriški pisatelj dr. Noah Charney, je za mnoge domače in tuje bralce, ki jih je že osvojil z veliko uspešnico Slovenologijo, pripravil novo knjižno poslastico. V Slovenoljubu nam profesor, pisatelj, televizijski in radijski voditelj ter avtor nagrajenih podkastov, iskrivo in iskreno v svojem duhovitem slogu predstavlja kulturno tradicijo »najboljše dežele na svetu«. Številne slovenske šege in navade je osebno izkusil in se v svojo posvojeno domovino še bolj zatreskal."Se počutite slabo? Ste negotovi glede svoje države? Namesto zdravil nekateri zdravniki predpisujejo Slovenoljub, nadaljevanje knjige Slovenology, ki je ljubezensko pismo Američana njegovi novi domovini: Sloveniji. Ta knjiga je potovanje po državi, ki spremlja slovensko kulturo, nenavadne značaje in tradicije. Kultura še nikoli ni bila tako zabavna. Zaljubite se v svojo državo s pomočjo njenega najbolj navdušenega prebivalca," pove Charney.
Dr. Noah Charney je pisatelj uspešnic, profesor umetnostne zgodovine in kolumnist, ki je doktoriral na temo arhitekture Jožeta Plečnika. Je avtor svetovne uspešnice, romana Tat umetnin (2007). Rojen je bil v New Havenu v Connecticutu, potem ko je bival v številnih evropskih mestih, pa se je z družino ustalil v Kamniku.Aleksander Zorn: Neumno kakor kakšno dejstvo 
»Pri pisanju spominov sodelujeta dve osebi in ena struktura. Prva oseba je tista, ki se spominja. Rekli ji bomo Spominjavec. Druga oseba je tista, ki spomine pripoveduje. Rekli ji bomo Pripovedovalec. Tretja, ki ni oseba, pa pomeša črkopis z jezikom in iz njega naredi literaturo. Zato ji bomo rekli po naše Bisaga. In potem se vsi trije lotijo pisanja spominov. Prvi se s težavo spominja pretekle resnice, če si upa. Drugi jo pripoveduje in se pri tem laže. Tretja pa postavi strahopetca in lažnivca s črkami v jezik literature. Ta nikoli ne laže, ker ni od tega sveta. Zato nekateri trdijo, da je delo Očeta in Sina in Svetega Duha. Kdor pa tega noče verjeti, mu bomo povedali po naše. Poznate tisto otroško pesmico iz časov, ko vas še ni bilo? Vem, da ne. Takole gre: Jože ima tri kože. Prvo sleče, drugo obleče, tretjo pa za sabo vleče. In to je kar natančen opis pisanja spominov.«
Knjiga se najbolj osredotoča na njegovo delovanje v kulturi, kjer je opravljal različne poklice, od časopisnega urednika in dramaturga do literarnega kritika in knjižnega urednika. Skozi spomine na posamezne dogodke s svojih gibkim, lucidnim in pogosto hudomušnim slogom, v katerem rad nagovarja bralca, tako spretno zariše portret nekega časa, ki je bil poln ustvarjalnega zanosa. Doživeto popisovanje raznih prigod, odločitev, dvomov in zagat pa prinaša vpogled v človeka, ki je s svojo prodorno mislijo močno zaznamoval naš kulturni prostor.
Aleksander Zorn (1947) je sprva deloval kot urednik glasila Mlada pota, študentskega časopisa Tribuna in Radia Študent ter bil prvi predsednik ŠKUC-a. Kot dramaturg se je kalil pri Eksperimentalnem gledališču Glej in Viba filmu. Sedem let je bil svobodni književnik, kritik Naših razgledov ter sourednik Nove revije, nato osemnajst let urednik pri založbi Mladinska knjiga. Od leta 2005 do 2008 je bil državni sekretar v kabinetu predsedstva Vlade RS, za tem poslanec v Državnem zboru. Za knjigo esejev Smešna žalost preobrazbe je leta 2005 prejel Rožančevo nagrado.
VIR: Beletrina